Najmanj, kar lahko rečemo za leto 2020, je, da je bilo res težko leto. Izzvalo nas je na čisto vseh življenjskih področjih. Koronavirus je veliko sprememb prinesel tudi na področju brandinga. Če te zanima več o tem, skoči na spletno stran studia Atlas Authentica in se prijavi na newsletter, kjer bomo v začetku leta 2021 kar veliko govorili o teh spremembah. Kmalu lahko pričakuješ objavo o trendih v letu 2021. Sproti objavljamo analize trend reportov na Instagramu in na mojem osebnem LinkedInu. Do takrat pa ti želim ponuditi še zadnjo brco v rit in ti pomagati, da se od 2020 posloviš tako, kot je treba – pozitivno in osredotočeno na cilje. Preberi si objave s kupom metod o reviziji in načrtovanju leta.

V tem zapisu ti zato predstavljam 7 največjih kiksov, ki jih lahko narediš pri ustvarjanju in vodenju svoje znamke. Ker, hej, menim, da nam je leto 2020 pokazalo, da manjši brandi niso nujno manj varni pred nepredvidenimi kriznimi razmerami kot večji, kvečjemu obratno. Zato ti predstavljam 7 najpomembnejših točk, o katerih moraš nujno razmisliti in jih implementirati v svojo brand strategijo, da bo tudi tvoja znamka ena izmed tistih, ki bodo iz leta 2020 prišle še močnejše. In če z ustvarjanjem svoje znamke šele začenjaš? Odlično! S kratkim znanjem, ki ti ga predam v tem zapisu, boš na pravi poti, da zgradiš zares močno znamko. Komaj čakam, da vidim, kaj ustvarjaš! 

1) Ne poznaš svojih ciljnih skupin 

Prva napaka, ki jo lahko narediš, je, da ne poznaš svojih ciljnih skupin. Da lahko svoje ciljne skupine uspešno nagovarjaš, jih moraš dobro poznati. O njih moraš imeti čim več preverjenih informacij. Ugibanja in predvidevanja ne bodo dovolj, zato ti polagam na srce, da si vzemi čas za raziskavo trga, pogovarjaj se s svojimi kupci, opazuj jih, analiziraj njihovo obnašanje, želje in pričakovanja. Nato pa svoje procese in akcije prilagodi njim in ne svojemu ugibanju o njih.  

Definicija ciljnih skupin je korak, pri katerem marsikdo zamahne z roko, češ, da o tem ve že vse, kasneje pa se izkaže, da temu ni tako. Na žalost gre do takrat že lep znesek denarja praktično v nič. Vem, da se ljudje včasih težko učimo iz napak drugih, ampak tule te prav zares rotim: če obstaja ena sama napaka v tvojem procesu ustvarjanja in vodenja blagovne znamke, ki je res ne rabiš narediti sam/a, je to ta. Če svojo znamko tržiš napačnim ljudem (ali pa pravim na napačen način), tvoja znamka ne bo uspešna. Spoznaj svoje ciljne skupine. Ne naredi samo fiktivnih person – pogovarjaj se z ljudmi. Naredi tisto Instagram story anketo, pred katero se obotavljaš že sto let. Obljubim, da bo proces prav prijeten in poln zanimivih vpogledov! 

2) Nagovarjaš vse po vrsti

Nobena znamka ni namenjena kar vsem po vrsti. Čeprav se zdi, da z nagovarjanjem vseh dosežeš več ljudi, kot če nagovarjaš le ozko ciljno skupino, je to ena večjih zmot, ki krožijo naokrog. S tem, ko nagovarjaš vse, pravzaprav ne nagovarjaš nikogar.  

Če si dobro definiral_a svoje ciljne skupine, si najbrž odkril_a 2-3 glavne ciljne skupine. Vsaka izmed njih bo potrebovala drugačna sporočila, način komunikacije ter celo storitve, saj ima vsaka izmed njih svoje specifične težave, probleme in vrednote. Kako lahko svoja sporočila prilagodiš vsaki izmed njih? 

3) Ne spremljaš podatkov in rasti

Vsaka aktivnost znamke mora biti merljiva. Razumeti moramo namreč ali se je naša naložba sredstev (denarja, časa, naše energije, materiala) splačala. Če smo manjša znamka in komaj dihamo od vseh obveznosti, se nam to lahko zdi le še ena stvar več na že tako obsežni to-do listi.  

Res je, kratkoročno bo merjenje in sledenje aktivnostim ter spremljanje rasti dodatna obremenitev, kmalu pa se bo pokazalo, da gre za orodje, ki nam pomaga uvideti, v kaj se nam sploh splača vlagati sredstva. Videli bomo, da nam neka aktivnost, za katero porabimo ogromno časa, ne prinaša praktično nič in brez slabe vesti bomo lahko svojo energijo usmerili drugam. Nisem zagovornik tega, da bi morali ob delu kadarkoli trpeti, ampak pri merjenju se splača malce stisniti zobe. Ko boš videl_a številke, ki iz meseca v mesec rastejo, bo proces pravzaprav zelo motivirajoč! 

4) Bolj kot na obstoječe stranke se osredotočaš na pridobivanje novih

Ali veš, da kupec, ki je pri nas že nekaj kupil, zapravi kar 33 % več, kot kupec, ki nakup pri nas opravlja prvič (vir: Bain & Company)? Pa da je stopnja konverzije pri strankah, ki nas ne poznajo, 1-3 %, pri ponovnih kupcih pa 60-70 %? (Vir: Paul W. Farris, Marketing Metrics: The Definitive Guide to Measuring Marketing Performance)

Gradnja odnosa s popolnim neznancem je izjemno zahtevna, med tem pa imamo v žepu kopico kupcev, na katere prevečkrat pozabimo in se z njimi sploh ne ukvarjamo. Seveda je dobro, da poskušaš pridobiti nove stranke, a ne pozabi se osredotočiti tudi na vzdrževanje odnosov z obstoječimi in spreminjanje enkratnih kupcev v ponovne. Stalne stranke prinesejo ogromno zadovoljstva in meni vsakokrat ogreje srce, ko vidim, da se nekdo v poplavi znamk vedno znova in znova odloči zaupati meni. Ob takih trenutkih se ves trud poplača in to lahko kmalu začutiš tudi ti. 

5) Podoba znamke ni konsistentna

Znamka mora biti v svojih sporočilih, jeziku in vizualnih elementih konsistentna, sicer bodo ciljne skupine zmedene in se z njo ne bodo mogle povezati. Ko kreiraš svojo znamko, nekaj časa rezerviraj še za ustvarjanje t. i. brand booka, v katerem bo zapisano, kakšna je celostna grafična podoba znamke in kakšen je njen stil komunikacije.  

Ja, vem, predvsem začetek snovanja znamke vsebuje kup aktivnosti, ki se zdijo časovno potratne, ampak dobra novica je, da če jih narediš dobro, jih boš delal_a samo enkrat v naslednjih letih, ne vsakih nekaj mesecev. Z dobro definirano celostno podobo in načinom komunikacije se izogneš temu, da bo tvoj logotip vsak teden malce drugačne barve, objave na družbenih omrežjih enkrat igrive in drugič resne, tvoj jezik pa enkrat prijateljski in topel in drugič povsem uraden. Prej kot bo tvoja znamka komunicirala konsistentno, prej se bodo ciljne skupine povezale z njo. In prej bo znamka rastla tako, kot si zasluži. 

6) Ne ločuješ se od nasičenega trga

Pomembno je, da nisi zgolj še ena od tistih generičnih znamk, ki prodajajo eno in isto zadevo. Ti zase gotovo veš, v čem si različe_na od drugih in pomembno je, da to pokažeš tudi navzven. Da bo tvoja znamka zares uspešna, se moraš namreč nekako ločevati od nasičenega trga. Da najdeš svoj košček modrega oceana, ti priporočam knjigo Blue Ocean Strategy. Zdaj se ti zdi težko, ampak vsak od nas je edinstven in čisto vsak od nas lahko v morje prinese nekaj novega.  

7) Ne držiš obljub

Branding je v veliki meri gradnja odnosa s kupci oz. strankami in kot pri vsakem odnosu tudi tukaj skrhano zaupanje ne obeta nič dobrega, zato je pomembno, da kot znamka držiš svoje obljube. Stoj za svojimi besedami in jih podpri z dejanji na vseh nivojih.  

Branding se mora prepletati skozi vse točke znamke, kot so vodstvo, finance, operativa, rast, produkt, storitev, prodaja in trženje. Obljuba, ki je ne moremo obdržati, je laž. Laganje pa te ne bo pripeljalo daleč, sploh ne v današnjem času, ko stranke vse bolj izpostavljajo, kako pomembno je, da so znamke transparentne in imajo namen, v katerega so tudi akcijsko usmerjene. Če tvoja misija ali namen znamke nagovarjata specifično družbeno korist, potem reagiraj, ko v družbi pride do konflikta. Če govoriš, da se za nekaj zavzemaš, potem naj bodo tudi tvoje poslovne prakse s tem skladne. Nič ne ubija lojalnosti znamki bolj, kot zavajanje.

Hej! Če spremljaš moj Instagram, potem veš, da zadnje leto vsake toliko objavim kakšno embalažo, plakat, letak, oziroma karkoli, kjer je poudarek na vizualnem oblikovanju, in te vprašam, da ga ovrednotiš z ali . Najprej bi se ti rada iskreno zahvalila za sodelovanje v mojem majhnem osebnem eksperimentu, namen katerega je bil, da sestavim točno to objavo z rezultati, ki jo pišem zdaj. Uživaj v branju o tem, kako je pravzaprav sploh smiselno vrednotiti dizajn in kaj se lahko naučimo iz tega eksperimenta.

V prvem delu te objave bomo šli skozi nekaj najbolj zanimivih rezultatov in jih analizirali. Pri nekaterih se bomo vprašali zakaj je prišlo do takšnega rezultata, in pri drugih, kako bi se lahko rezultat dokaj hitro spremenil. Če te zanima celoten eksperiment, ki ga na Instagramu imenujem kar Design Wars, so vse objave shranjene tukaj.

Pa začnimo.

Včeraj so me poslušalci na livestreamu na IGTV ponovno prosili za seznam uporabnih virov za kreativce in podjetnike, iz katerih se lahko učijo in izvejo kaj novega o kreativi in kreativnem podjetništvu. Tako da oživljam najbolj popularen newsletter iz nabora do zdaj, in javno objavljam tale (dopolnjen) seznam. Upam, da ti pride prav!

YOUTUBE

KREATIVA

• The Futur. Brez dvoma kanal, ki je meni kot oblikovalki spremenil življenje. Kot se opišejo sami, govorijo o “business of design”.
• Za vse, ki vas zanima UI/UX svet, je Mike Locke super. Howard Pinsky pa tudi, predvsem če uporabljaš Adobe XD.
• Dansky že leta in leta skrbi za vrhunske tutoriale in spremljanje novosti v Adobe svetu. Primerno za vse nivoje znanja. Všeč mi je tudi Satori Graphics.
• Navdušenci logotipov in letteringa boste veseli pri Willu Patersonu.
• Za vektorsko ilustracijo se sem in tja obrnem k profilu Mackenzie Child. Potem je tukaj še legendarni Gal Shir, pa Laura Price za character design in animacijo.
• Chris Hau in Samuel Elkins za fotografe in videografe.
• In še en fin kanal: Flux (web in kreativni biznis)

PODJETNIŠTVO

• Ramit Sethi in kanal I will teach you to be rich mi je s tehnikami pogajanja pomagal, da sem v svojih začetkih vsak nov projekt računala za 50% več brez slabe vesti.
• Tole je kliše, ampak GaryVee. Ponuja ogromno contenta in ogromno se ga ponavlja. Kljub temo po pregledanih na stotine urah njegovega materiala lahko rečem, da sem se od njega ogromno naučila o poslu, o etiki posla in manageriranju sebe kot podjetnice.
• Sram me je, ampak Marie Forleo sem odkrila šele nedolgo nazaj. Sicer ima na YT bolj življenjsko poslovne vsebine, a ravno tako fine. Letos sem vpisana v njen B-School in moram reči, da sem navdušena. Čeprav vsebine v teoriji poznam, jih vedno implementiram samo v strategije in delo z naročniki, sama zase pa nikoli. Tako da, če ne zaradi drugega, je bila ta investicija vredna denarja zato, ker sem se prisilila vzeti čas za strategijo svojega posla.
• Robin Sharma je zame go-to guy za treniranje vodje v sebi. Biti dober vodja je meni osebno nekaj najpomembnejšega pri poslovnežih.
• Ker sem slaba s financami, se moram vsake toliko res prisiliti in učiti o tem področju. Nate O’Brien ima za ljudi, ki niso nikoli nosu pomolili v ekonomske vode, odličen pristop.
• Ko sem se prvič srečala z različnimi poslovnimi modeli, sem zavetje našla pri Strategyzer.
• Foundr Magazine je eden tistih kanalov, ki še niso eksplodirali, pa imajo kup uporabnih vsebin, predvsem pa se vrtijo okoli pogovorov z uspešnimi podjetniki.
• Za inspiracijo rada pogledam tudi pogovore pri The Impact Theory in Women of Impact.

SOCIAL

• V UX/UI svetu največ nasvetov dobiš pri @anfisign, @ux.cagla, @uxdesignmastery, @uxgoodies in @ux.by.ana.
• Branding navdih iščem pri @branding_design, @welovebranding, @branding.mob in @branding.source.
• Po navdih skočim k @graphicoozane in seveda @behance ter @ideo.
• Moji naljubši profili na Instagramu so @baugasm, @madebystudiojq, @cocorrina.studio, @penabranca in @realfunwow.
• Pridruži se skupini The Futur: Business of Creativity na Facebooku.

KNJIGE

• Thinking With Type, Ellen Lupton. Fantastična knjiga za vse, ki se ukvarjate tudi s tipografijo.
• Grid Systems in Graphic Design, Josef Müller-Brockmann. Ta knjiga je bila tekom pisanja moje diplomske naloge moja biblija. Kot pove naslov, govori o mreži in uporabi mreže v oblikovanju.
• Making and Breaking the Grid, Timothy Samara. Prav tako tematika mreže, s konkretnimi primeri.
• Know Your Onions, Drew De Soto. V seriji so 3 knjige, ena nasploh o grafičnem oblikovanju, ena o spletnem oblikovanju in ena o celostni grafični podobi.
• What They Didn’t Teach You in Design School, Phil Cleaver. To je bila ena prvih knjig o oblikovanju, ki sem jo na faksu prebrala. Razloži ti proces sestavljanja portfolia, razgovorov in načinov dela.
• Brand Gap in Zag, Marty Neumeier. Dve fantastični knjigi o povezovanju oblikovanja blagovnih znamk s strategijo, in podjetništvom.
• Big Magic, Elizabeth Gilbert. Čeprav meni osebno slog pisanja ni najljubši (in večini ljudi je super), je jedro knjige odlično. Govori o tem, kje najti navdih, kako zagrabiti nove ideje in nehati s prokrastinacijo.
• Steal Like an Artist, Austin Kleon. Tole je bolj motivacijska knjiga, lahko branje, ki te brcne v rit. Namenjena vsem vrstam kreativcev, od oblikovalcev do pisateljev in glasbenikov. Knjiga se nadaljuje s knjigo Show Your Work, ki je menda še boljša.
• Upstart!, Gestalten. Čudovita knjiga s primeri brandinga v svetu startupov.
• Win Without Pitching Manifesto, Blair Enns. Fantastična knjiga o postavljanju cen za kreativno delo.
• Blue Ocean Strategy, Chan Kim in Renée Mauborgne. Must read za vsakega podjetnika, stratega ali snovalca blagovnih znamk. Kako se pozicionirati in najti svoj modri ocean, kjer ni konkurence.
• Dotcom Secrets, Russel Brunson. Odlična knjiga o prodaji, trženju, prodajnih lijakih.
• Rich Dad, Poor Dad, Robert Kiyosaki. Klasika iz ’97, ki govori predvsem o tem, kako se mindset premožnih razlikuje od mindseta revnih.

Tukaj te čaka še en star seznam s podjetniško obarvanimi knjigami, za katere sem si zadala, da jih preberem.

TEČAJI, BLOGI, PODCASTI IN DRUGO

Največ mojega denarja gre za The Futur in IDEO tečaje, kjer nadgrajujem svoje znanje o strategiji, podjetništvu in design thinkingu. Oboje spremljam tudi na blogu, preko newsletterja in na socialnih omrežjih. Pri The Futur imajo v času korone 20% znižane tečaje. Med njimi lahko prebrskaš tukaj. Meni je njihov CORE Discovery omogočil, da sem v 2 mesecih od nakupa tečaja s pomočjo strategije služila 2x več, kot prej. Toplo priporočam vsem, ki se s strategijo šele spogledujete. Sicer pa imajo tudi fantastične tečaje o tipografiji, project managementu, letteringu, financah itd.

Julia Braga ima par odličnih e-knjig in framework course o brand strategiji (odprto samo še nekaj dni od objave tega prispevka). Julia me je v tem frameworku popolnoma navdušila nad orodjem za vodenje projektov in organizacijo Notion, ki ga zdaj uporabljam praktično za vse – za osebno življenje in posel.

Za ljubitelje strategije in začetnike na tem področju priporočam class Marka Pollarda na Skillshare.

Kar se tiče bolj poslovne plati: lani sem med drugim investirala v tečaje Paid in Full, Practical Project Management, Lean Startup, You Are A Business Not A Freelancer, Winning Clients Over, Managing Money, kmalu pa imam namen še v Growth Hacking with Digital Marketing, kjer ima prste vmes tudi fantastična Maja Voje, in pa Designing a Business. Letos sem se zaenkrat vpisala samo v malo dražji B-School pri Marie Forleo.

Če te zanima svet uporabniške izkušnje, ima UXPin cel kup brezplačnih e-knjig, webinarjev in zapisov.

Veš iz kje sem se naučila največ o uporabnikih in uporabniški izkušnji? Iz Mediuma. Resno. V poplavi zelo raznolikih člankov lahko najdeš zakladnico uporabnega znanja popolnoma brezplačno, samo išči pametno. Prototypr ima prav svoj UX Medium kanal, enako Muzli, kjer so vsebine bolj vizualne.

Na Udemy platformi imaš cel kup odličnih in poceni tečajev iz vseh mogočih kreativnih področij, pa tudi iz marketinga, podjetništva, tekstopisja in sorodnih vsebin.

Čeprav nisem ilustratorka in mi animacija ni najbližje, mi je bil brezplačen tečaj iz Khan Academy o storytellingu pri Pixarju izredno všeč. Uporaben za vse ustvarjalce vsebin, takšnih in drugačnih.

Poleg The Futur podcasta rada poslušam tudi LogoGeek podcast, Design Life in pa Design Matters.

Potem so tukaj naši kreativci “lokalci”, predvsem rada spremljam podcasta Zakulisje in Beyond users Alena Fejiča in pa Tandem izpod rok Romine Kavčič, ki je, mimogrede, nedolgo nazaj predstavila Design Strategy Guide, skoči pogledat fine vsebine!

Navdih za spletne strani iščem na Awwwards in Dribbble, za branding pri Mindsparkle mag, tako nasploh pa kdaj tudi pri Communication arts.

Še nekaj bolj podjetniško obarvanih podcastov:

• The Goal Digger Podcast
• The Tim Ferriss Show
• Pursuit With Purpose
• Tony Robbins Podcast
• RISE podcast
• The $100 MBA

APLIKACIJE, PROGRAMSKA OPREMA IN TEHNIKALIJE

Najprej so tukaj seveda Adobe programi. Aktivno in redno uporabljam Photoshop, Illustrator Lightroom in InDesign, malo manj pogosto Premiere in After Effects, vsake toliko pa še vedno odprem XD. V času korone Adobe ponuja 3-mesečni odlog plačila (le piši jim na live chat), konkurenčna programska oprema Affinity pa ponuja 3-mesečni brezplačni preizkus. Jaz ga bom sigurno koristila, saj čedalje več kolegov oblikovalcev prehaja na veliko cenejši, a približno enako zmogljivi Affinity.

Moja spletna stran gostuje pri Neoservu, ki ga zaradi super podpore priporočam vsem naročnikom. Narejena je na platformi Wordpress, ki je super preprosta za uporabo.

Moje najljubše aplikacije za kreativno delo na telefonu so VSCO, Snapseed in Lightroom za urejanje fotografij, InShot za video, ter Unfold in Mojo za instagram storyje. Za snemanje zaslona uporabljam Loom, za video klice pa Zoom.

Moje najljubše spletne platforme so Instagram (kot neke vrste osebni blog), LinkedIn (za networking) in Pinterest (za inspiracijo in moodboarde).

Nadaljujmo z organizacijo dela. Včasih sem uporabljala Trello zase osebno in za svoj posel, Asano pa za naročnike, kjer so bile ekipe večje in sem bila v delo vpletena širše. Danes uporabljam samo še Notion, ki združuje najboljše iz sveta Asane in Trella, hkrati pa je še Excel, Todoist, Evernote, celo CRM. Pravi powerhouse, a hkrati prepost, intuitiven in minimalističen, pa brezplačen (oz. če smo natančni, freemium). V primeru večjih ekip ponavadi komuniciramo preko Slacka. Svoje strateške branding delavnice izvajam preko platforme Miro.

Svojim financam sledim s pomočjo Excel tabele, ki je sestavljena iz tečaja Paid in Full ter delavnice “Delaš po c€ni?”, ki so jo nedolgo nazaj izvedli pri Poligonu. Fino je, da najdeš nekaj, kar deluje zate, ampak dejansko je Excel dovolj, ne potrebuješ nobene fancy programske opreme.

Moja super računovodkinja je Maja Terzič, ki ima kup izkušenj v meni sorodnih poslih.

Sicer imam poslovni račun pri neki slovenski banki, ki je ne bi omenjala, bi pa omenila svoj račun pri Revolutu, kjer je MasterCard za moje poslovne namene praktično brezplačen.

Če gremo še na tech, uporabljam kamero Fujifilm X-T20 (toplo priporočam Fotojamo za obisk, testiranje in nakup – najprijaznejši foto ponudnik pri nas!) in grafično tablico Huion Inspiroy Q11K V2 (poceni konkurenca Wacomu). V prihodnosti prihaja še nov računalniški setup.

MATERIALI

Brezplačne fotografije (tudi v komercialne namene) najdem na strani Unsplash, včasih tudi Pixabay in Pexels.

Mockupe za lepe prezentacije svojega dela največkrat kupujem pri Graphic Burger, Graphic Pear in Graphic River. Na Creative Market najdem tudi lepe fonte, predloge in grafike.

Teme za WordPress vedno kupujem pri ThemeForest, z enim očesom pa spremljam tudi irzedno popularne fotografske teme Flothemes.

Brezplačne pisave za komercialno uporabo najdem kar pri Google Fonts ali na Font Squirrel. Največ fontov do zdaj sem našla in kupila pri Typewolf in Fontshop.

Preproste grafične materiale, ki jih dodajam v svoje dizajne, včasih poberem na Freepiku, kjer imam tudi naročnino za komercialno uporabo. Enako za ikone, ki jih dobim pri Flaticon.

Zadnji mesec se vrti okoli poročil o trendih v 2020. Tako kot že nekaj let do zdaj, se tudi letos za teh nekaj tednov spremenim v Alico in se z glavo naprej potopim v malo morje poročil in napovedi. Nekatera napovedujejo, druga ugibajo. Tudi letos imajo kup skupnih točk. Spodaj te čaka neke vrste meta analiza, ki jo zase opravim vsako leto, pa sem si rekla – eh, zakaj pa ne bi delila. Kaj nas torej čaka in kam se veter obrača?

(Trendi niso hierarhično razporejeni)

Mešanica digitalnega in resničnega

Še naprej beremo o napredku in vse večjih razsežnostih uporabe pametnih tehnologij in digitalizacije v smeri ustvarjanja navidezne in obogatene resničnosti. Hkrati z razširitvijo 5G tehnologije lahko pričakujemo tudi razmah AR in VR marketinga. Tema večih poročil letos so digitalni dvojčki, strojno učenje, 3D tiskane pametne simulacije in “čuteča” tehnologija. Trendi napovedujejo še bolj zamegljene meje med fizičnim in digitalnim svetom. (Frog, Twitter, Gartner, Isobar, Trend watching, JWT, Mindshare, … se strinjajo)

Krožno gospodarstvo in zelena podjetja

Govorimo o planetocentrizmu. Trajnostna gibanja niso samo trend med milenijci, prepletajo se tudi s poslovnimi modeli. Tako multikorporacije kot mikropodjetja čutijo, da se pritisk okoljske odgovornosti prenaša s potrošnikov nanje. V 2020 lahko pričakujemo, da bo še več podjetij vključilo trajnostni aspekt v svoje strategije. Postaja očitno, d a potrošniki čedalje raje “nagrajujejo” zelena podjetja s še več zvestobe, predanosti in posledično seveda – z nakupi. V poročilih se tako pojavljajo besedne zveze kot so čiste korporacije, nakupovanje z vrednostjo, aktivizem znamk, znamke z misijo, odgovorno potrošništvo, 2^nd hand, … (Pinterest, Twitter, Ford, Deloitte, Landor, Forrester, JWT in drugi se strinjajo)

Vir: Facebook IQ

Mentalno zdravje

Čedalje več bo govora o stresu, anksioznosti, depresiji, izgorelosti, pritisk družabnih omrežij in ekranov nasploh. Že v 2019 smo tako opazili velik preskok v usmeritvah komunikacije znamk, letos pa si upam trditi, da bo tega samo še več. Komunikacije znamk so se in se bodo zavrtele v vrtincu terminov, kot so počasni turizem, holistično zdravje, digitalni detoks, čutna tehnologija, čuječnost, odklop, globoko notranje zdravljenje, … (Hubspot, WGSN, JWT, Twitter, Pinterest in drugi se strinjajo)

Vir: Sparks & Honey

Strpni svet socialnih omrežij

Dandanes skupnosti gradijo znamke in znamke nosijo odgovornost, da v skupnosti prinašajo odgovorno vodenje ali spremljanje za posledično odgovorno komunikacijo in odnose v skupnostih. Že leta govorimo o anti-bullying kampanjah in verjetno bo tovrstnih vzgibov čedalje več, sploh v trendu, ko se naša družba (bolj ali manj uspešno) uči sprejemanja “drugačnosti” in razbijanja tabujev ter mej v različnostih. (The Future Laboratory, Edelman, Landor, JWT,  Twitter in drugi se strinjajo)

Življenjska uporabniška in nakupna izkušnja

Uporabniško usmerjeno oblikovanje in načrtovanje izkušenj je nekaj, za kar me neizmerno veseli, da se iz leta v leto bolj razvija in postaja skorajda neizogibna komponenta delovanja marsikaterega podjetja. V zadnjih letih je bil trend fokusiranja na posameznika, kar so podjetja dosegala z empatijo in študijo posameznikovih korakov v interakciji z znamko. Kaj pričakujemo v 2020? Fokus na to, kako to interakcijo ohranjati dobro skozi daljša časovna obdobja. Na porastu so podjetja, ki omogočajo trajnostne produkte namenjene dolgoročni rabi, pa tudi storitve, kjer je v igri krožno gospodarstvo (ponovna uporaba izdelka, program vračanja uporabljenega izdelka, …), pri tem pa ponujajo odlično izkušnjo, s katero gradijo zaupanje. Zaupanje znamki je najmočnejša valuta dandanes, sploh v času, ko kupec postaja del znamke. Ključne besede v tem segmentu za 2020 so vključenost uporabnika, experience design, doživetveni produkti, celostno oblikovanje storitev (service design), user-generated content … (Google, Adobe, Accenture Fjord, Hubspot, Kelton in drugi se strinjajo)

Vir: Deloitte Insights

Nove perspektive identitet

Če smo v prejšnjih letih naredili kakšen korak nazaj in kot znamke (in posamezniki) z odprtimi rokami pozdravili nove definicije identitete, lahko pričakujemo, da bodo v 2020 podjetja prevzela pobudo in začela servirati s produkti, storitvami, orodji in komunikacijo, ki bo predstavljala širok spekter uporabnikov in razbijala stereotipe. Pričakujemo lahko več govora o enakopravnosti in predstavništvu raznolikih skupin. Večkrat bomo slišali besedne zveze kot so vključenost, spolna nevtralnost,  spolna fluidnost, samoidentifikacija, predstavniki, … (Twitter, Pinterest, Ford, Accenture Fjord, Trend Hunter in drugi se strinjajo)

Varnost in zasebnost

Iz leta v leto se povečuje zaskrbljenost potrošnikov okoli varnosti njihovih podatkov, predvsem na spletu, kjer nam razni vdori in zlorabe niso tuje zadeve. Čeprav se na širši ravni odvija veliko sistemskih in celo zakonskih izboljšav na področju varnosti in zasebnosti, številko zaskrbljenih tudi narašča – GDPR ni bil dovolj. Na strani lastnikov aplikacij, spletnih mest, spletnih trgovin in drugih digitalnih produktov danes leži odgovornost, da uporabniku zagotovijo varno uporabo njihovih produktov v vsakem trenutku. In ne samo, da to zagotovijo, tudi da to skomunicirajo. Zanimiv zna biti tudi presek umetne inteligence in varnosti, saj se čedalje več ljudi zavija v anonimni plašč vseh mogočih filtrov in alter egov na spletu, ki jih računalniško generirana grafika omogoča. Pri Gartnerju so pripravili fantastično poročilo, ki odlično komentira podatkovno etiko, varnost in zasebnost v digitalno rastočem svetu.

Vir: Twitter 

Pametno zdravje

DNK testiranja zavoljo izrisa družinskega drevesa so v ZDA že nekaj let trend, med tem ko pri nas le radovedno opazujemo, kako v tujini naraščajo produkti in storitve, ki ponujajo personalizirane rešitve glede na strankin DNK (ali kaj drugega). Prehranski načrt na podlagi bakterij v črevesju? Pametna stranišča, ki lahko odkrijejo nevarne bolezni iz telesnih izločkov? Ne moremo si predstavljati, kaj vse že obstaja in se ne ustavlja – vrednost te niše vztrajno narašča. Pri tem je zanimivo, da takoj, ko pride v igro zdravje, ogromen delež uporabnikov prav želi deliti vse intimne podatke o sebi, med tem ko so pri aplikacijah, družabnih omrežjih in drugih digitalnih stvareh čedalje bolj zadržani. Pričakujemo, da se bo tudi na tem področju s časom moral sformirati zelo strog nadzor nad varovanjem podatkov. (Povzeto po poročilu Precision consumer 2030, Sparks&Honey)

Na drugi strani ta trend potrjuje tudi študija pri PWC, kjer je kar 75 % vprašancev (vzorec dobrih 21.000) odgovorilo, da ima na telefonu do 3 aplikacije povezane z zdravjem, fitnesom in dobrim počutjem. Najbolj so popularne aplikacije, ki nadzorujejo spanec, nas vodijo skozi športne aktivnosti in nam pomagajo pri hujšanju ter zdravi prehrani. Zelo blizu so tudi aplikacije za spremljanje ženskega cikla in plodnosti, pa aplikacije za uravnavanje stresa in aplikacije z informacijami o prvi pomoči.

Ključne besede, ki jih v prihodnosti lahko na tem področju slišimo čedalje večkrat so še biohacking, biopodatki, biobanke, biometrični podatki, …

Kaj vse lahko še pričakujemo?

Zgoraj so zajete le skupne točke poročil, ki so se največkrat pojavljale, vsekakor pa je napovedi mnogo več in glede na to, kar nas zanima, najdemo tudi tiste bolj specifične za določeno področje. Jaz sem se razveselila še rasti trenda v govoru o spiritualnosti na Twitterju, pa rasti zanimanja za do »zelenega« odgovornega turizma na Pinterestu in pa celovitega poročila pri Keltonu, kjer je postalo popolnoma jasno, da se tudi jaz sama nagibam v pravilno smer – brand strategijo. Po grafu spodaj lahko sklepamo, da je to nekaj, v kar bo v prihodnje investiralo čedalje več podjetij (preberi v tem zapisu zakaj).

Vir: Kelton Group

Na našem trgu (no, pa tudi na tujem, samo da se zaenkrat še bolj kot ne gibljem po naši dragi slovenski zemljici) opažam, da so kreativna dela vsako leto v večjem porastu. Več povpraševanja, več ponudbe, več konkurence, pa hkrati tudi več nezadovoljstva. Opažam, da je čedalje več naročnikov kreativnih storitev nezadovoljnih z izvajalci, pa tudi da kreativci jamrajo čez naročnike ni nič novega. Zakaj je trenja čedalje več in zakaj v kreativi čedalje težje najdemo skupni jezik? Kako bi se spet lahko povezali? O tem sem razmišljala v tem zapisu.

Zakaj se dogaja

razpad med iskalci kreativnih rešitev in izvajalci?

Zakaj imamo oblikovalci, umetniki in izvajalci sorodnih kreativnih storitev čedalje več težav pri komunikaciji z naročniki? Zakaj imamo naročniki čedalje večje težave pri delu z izvajalci? Odgovor ni enostaven in se skriva v več plasteh.

Kot oblikovalka se bom najprej sama pokritizirala in priznala, da nam velikokrat v glavo stopi ranjen ego. Kreativno delo je lahko precej oseben poklic, kamor vlagamo svojo dušo, tuja in velikokrat izrazito subjektivna kritika pa je glavni akter v objektivni uspešnosti naših idej. Čutiš ta prepad? Z leti se sicer lahko naučimo kritiko sprejemati (in jo tudi podajati) na zrel, čim bolj objektiven način, vendar vseeno sem ter tja kakšnega kreativca nerazrešeni kompleksi okoli kritike lahko zapeljejo v nezdravo mero arogance po eni strani, ali pa nezdravo mero samokritike.

Potem smo tu naročniki. Tudi sama sem sem pa tja v vlogi naročnika drugim kreativcem. Smo računalniško in digitalno pismeni, obdani s hiperpotrošniškim svetom, kjer prodaja videz, estetika, feel. Vemo, kaj je generalno gledano “dobro” in vemo, kaj je generalno gledano pod nivojem. Ko iščemo kreativno rešitev, poznamo že obstoječe rešitve na trgu, ki so iz vidika kreative dobro rešene. Nivo pričakovanja je izjemno visok in vedno iščemo presežke. Vedno iščemo nekaj, kar bo na Pinterestu nov hit. Nekaj, kar bo pobralo kakšno dizajnersko nagrado. Težko se ustavimo.

Morje dejavnikov, ki samo ojačajo prazen prostor med kreativci in iskalci kreativnih storitev, je neskončno. To so lahko še na primer karakter, globina denarnice, nerazumevanje potreb sogovornika, nerazumevanje kupcev, nerazumevanje ciljev, trga, vrednot, platform trženja in še in še in še. A prav vsakega od teh dejavnikov bi lahko vsaj malo omilili, če bi delali na velikokrat zanemarjenih veščinah.

Kako lahko kreativci postanemo boljši kreativci

… in na ta način olajšamo delo sebi, izboljšamo izkušnjo za naročnika, ter hkrati v svet prinesemo fenomenalno rešitev? Kar nekaj let sem podzavestno opazovala dinamiko odnosov pri svojih naročnikih in pri kolegih ustvarjalcih. Prebrala nešteto debat, forumov in knjig okoli tega. In kar je najpomembnejše – skozi leta opazovanja sem se naučila (in se še vedno intenzivno učim), kako sem lahko vsak dan boljša kreativka in naročnica.

Nauči se komunicirati

Dialog je vedno dvosmeren. Nauči se dobro in aktivno poslušati, pa tudi preudarno predajati svoj del pogovora. Če imaš možnost, posnemi svoje pogovore s sogovornikom in jih poslušaj za nazaj. Kje najdeš šibke točke? Kaj bi lahko povedal bolj sočutno, kaj bolj odločno, kje je naprej stopil ego, kje sogovorniku nisi pustil do besede, kje ga nisi hotel razumeti in kdaj si bil tiho, ko ne bi smel biti? Tehnika snemanja je super priročna tudi pri učenju telefonskega pitchanja ali prodaje samega sebe. Res ni prijetno poslušati in podoživljati svojih kiksov, ampak tako se največ naučimo.

Uči se podjetništva

Ko sem se vpisala na faks, se mi je obračalo ob misli na podjetništvo, finance, menedžment, ekonomijo in vse v sorodnih vodah. V glavi sem si izrisala stereotip o kravatah, pogovore o borzi in delnicah in o diktatorskih egoistčnih direktorjih. Šele s prvim korakom na svojo samostojno poslovno pot sem odkrila, kako krasno je lahko podjetništvo, ko se mu prepustiš, saj hitro začne delovati v tvoj prid. Je nekaj, kar si lahko sam prikrojiš po svojih potrebah, znanjih in zmogljivostih. Ampak več, kot v podjetniška znanja vlagaš, več dobiš nazaj.

Opažam na primer, da ogromno kreativcev ne govori jezika svojih naročnikov. In njihovi naročniki so ljudje s poslom, ljudje, ki jim veliko pomenijo številke, ljudje, ki so odvisni od dobička in vsako investicijo jemljejo smrtno resno. Nas, kreativcev, v (naših) šolah nihče ne uči o poslovnih modelih, o financah podjetja, o raziskavi trga, … In če nismo imeli vmes priložnosti delati v kakšni agenciji ali pa v marketingu, ne razumemo KPI-jev, prvič slišimo za ROI, ne poznamo razlike med B2B in B2C in kako se ta dva polja razlikujeta po oblikovnih potrebah. In vse to je samo majhen košček površine sveta, ki ga ne razumemo, sveta, ki se v osnovi ne prepleta z veščinami prodaje, vodenja in številk. Posledično čedalje več oblikovalcev naročnikom prodaja lep logotip, ki pa nima funkcije. Lepo spletno stran, ki ne privablja ogledov in ne tvori konverzij, kaj šele da bi bila uporabniku prijazna. In tako dalje. Ni čudno, ker je to edino, kar znajo! Posledično sta obe strani nezadovoljni, saj ne razumeta potreb druga druge, ne razumeta stališč nasprotne partije in ne znata skomunicirati, kako nastala nesoglasja rešiti.

Nauči se pogajati

Tole je podtočka, ki spada malo h komunikaciji in malo k podjetništvu. Pogajanje je veščina, ki se jo lahko priučimo. Z učenjem pogajanja dobimo odličen objektiven vpogled v svoje delo in doprinos k drugim, ter se ga naučimo efektivno prodati naprej. To pišem zato, ker se na naših tleh dumping širi kot kuga – zahvaljujoč porasta nekvalitetnih izvajalcev kreativnih storitev, eksponentno s tem pa raste tudi prepričanje iskalcev storitev, da je kreativa komoditeta, ki jo lahko počne vsak. Ker rezultat kreativnega dela velikokrat ni oprijemljiv, nima mase, nima takojšnje povrnitve investiranih sredstev, ne obrne našega življenja na bolje v trenutku, naročnik težko razume, zakaj so cene relativno visoke. Sploh v svetu, kjer na Upworku v minutki najdemo ustreznega delavca iz Filipinov, ki nam logotip naredi za 50 €. Zato je toliko bolj pomembno, da se svojo dodano vrednost naučimo dobro prodati in da tako obe strani razumeta, zakaj je cena takšna kot je. Če te zanima tematika pogajanja, ti v branje priporočam knjigo Win Without Pitching. Na nas kreativcih je, da se naučimo argumentirati, zakaj je naše delo vredno toliko, kot je. Ne moremo pričakovati, da bo v svetu dumpinga to delo opravil naročnik namesto nas.

Treniraj empatijo in čustveno inteligenco

Obeh se lahko naučimo in izgovor, da »tega pač mi nimamo«, je samo to – slab izgovor. V svetu, kjer je so danes uporabnik, končni kupec in ciljno občinstvo v fokusu, si enostavno ne moremo privoščiti, da empatijo zanemarimo. Delo s poudarkom na ciljne skupine naročnika naredi naše končno delo veliko bolj efektivno, uspešno in predvsem profitabilno (kar konec koncev odloča o tem, ali je naročnik zadovoljen ali ne). Če tega ne počneš, se avtomatsko postavljaš kar nekaj korakov za konkurenco. Pa si to res želiš?

Ogromno kreativcev dela s fokusom na pregledu trenutnih trendov v svetu oblikovanja. Skok nBehance in že misli, da bo izdelek dober, če je podoben dobrim praksam objavljenim tam gor. Če je v nekem trenutku popularen kaligrafski logotip in je oblikovalcu ta stil všeč, bo naredil vse, da ga proda naročniku. Ne da bi sploh pomislil, ali je take vrste logotip sploh smiseln za naročnikovo področje dela, kaj šele, kaj si o tem mislijo naročnikovi končni kupci. Najhujše pa se zgodi v primeru, ko je oblikovna rešitev všeč tako izvajalcu kot naročniku, ciljni skupini pa ne. Kdo je zdaj tukaj zmagal? Prav nihče.

Če plastično karikiram: če ti naročnik pove, da mu je všeč logotip rdeče barve in da to od tebe pričakuje, še ne pomeni, da ima rdečo barvo rado tudi njegovo občinstvo. Na nas kot kreativcih pa leži odgovornost, da to razumemo. Boš sprejemal ukaze naročnika ter bil tiho, ali pa boš razložil situacijo in delal v njegovo resnično dobro?

Vsem kreativcem zato polagam na srce, da nekaj svoje energije in časa usmerijo v učenje o uporabniški izkušnji. To pa zato, ker s pomočjo UX (user experience) metod dela zelo enostavno dobiš orodja, s katerimi si lahko pomagaš pri svojem delu in tako zares razumeš ciljne skupine svojih projektov. Preberi si kaj o personah, o uporabniški poti, izvedi kakšen intervju, raziskavo, anketo, vprašalnik, … In konec koncev – empatijo ter čustveno inteligenco razvijaš tudi zato, da bolje komuniciraš, o čemer smo že govorili.

Pssst. Na svojem newsletterju bom za vse, ki se pofočkate kot kreativci, pripravila email z vsemi mojimi najljubšimi kanali za učenje o uporabniški izkušnji. Prijavi se in ne zamudi tega!

Imej holističen pristop

Ne, ne govorim o placebo sladkorčkih. Govorim o interdisciplinarnosti in videnju širše slike. Kot kreativec si nikoli ne zapiraj obzorja v okvir, ampak pojdi izven njega. To, kako pomemben je končni uporabnik, smo že obdelali. Zdaj pa pojdi še čez to. Razumi poslovne cilje naročnika. Razumi človeško fiziologijo in psihologijo in ju izkoristi v svoj prid. Delaj za dobro družbe, delaj odgovorno in sprejemaj odgovorne izbire (materiali, pristopi, izvajalci, …). Razumi celoten cikel projekta, ki ga soustvarjaš. Razumi življenjski cikel produkta ali storitve. Kje se je njegova zgodba začela, kakšne so vizije, kje bo čez 10 let? In kakšna so predvidevanja o spremembah trga, bo tvoja kreativna rešitev trajna in če ne, kako dolgo lahko zdrži, preden jo trg povozi? Tudi vse te stvari se da naučiti. Priporočam ti, da se že pred sestanki usedeš in se pripraviš, narediš svojo mini raziskavo, zrišeš kakšen miselni vzorec, kjer vsa ta področja pokriješ. Pripravi globlja vprašanja in daj naročniku vedeti, da ne delaš “samo” na logotipu, “samo” na spletni strani, “samo” na določeni kampanji, ampak da gledaš širše. Na ta način lahko delaš celovito, posledično pa naročniku prinašaš neprimerljivo več vrednosti, kot bi jo brez tovrstnega širokega pogleda. In konec koncev – s takšnim pristopom lahko brez sramu vedno računaš več.

Ne delaj po ukazih, ampak diagnosticiraj

Kot sem govorila v zapisu o tem, zakaj je strategija ključna osnova za dobro celostno grafično podobo, ponavljam tukaj. »Potrebujem spletno stran,« ni problem. Problem je, da nimamo vzpostavljene stične točke s potencialnimi kupci, kjer kupec lahko o nas kaj izvedel in kjer bi ga lahko pripeljali do nakupa. Dokler bomo delali po ukazih, kot so: »Potrebujem logotip, potrebujem CGP, potrebujem 5 videov, potrebujem 10 fotografiij, potrebujem 20 ilustracij, …« in podobno, bomo samo izpolnjevali ukaze, ki so pravzaprav neke subjektivne domneve naših naročnikov, vendar v večini primerov ne odražajo dejanskega problema, dejanske bolečine, ki se je želijo rešiti. Dejanski problemi naročnika se lahko skrivajo v tem, da nima enotne podobe na platformah, da ni prisoten na pravih kanalih, da ne ujame prave ciljne skupine, da na spletni strani ne pretvarja obiskovalcev v kupce, da njegove objave na družbenih omrežjih ne iniciirajjo komunikacije s sledilci. To so težave. Ne pa pomanjkanje estetskih kreativnih elementov.

Zato sprašuj prava in dobra vprašanja. Koplji globoko. Odkrij, kje naročnika boli. Ga boli, da nima dovolj obiska? Da njegova znamka ni prepoznavna? Da se ciljna skupina ne poistoveti z obstoječimi besedili ali fotografijami? Ko najdeš problem, ga reši, namesto da ga zignoriraš in začasno prikriješ. Poglej si konkurenco, poglej si ciljno skupino, poglej dosedanje materiale in ugotovi, kaj manjka. Kje lahko prineseš več. Spet – ne samo, da te to naredi boljšega kreativca – tudi ceno ti dvigne.

Menedžeriraj samega sebe (in ekipo)

Veš kaj naročnike najbolj spravi iz tira? Da nismo točni, pa da se ne držimo rokov in dogovorov. Tukaj veliko teže pade na nas, izvajalce. Na nas je, da sestavimo dobro in realistično pogodbo o sodelovanju, ki zavezuje tako nas kot naročnika, da se držimo svojih odgovornosti. Ne varuje samo naročnika, varuje tudi tebe, kot izvajalca (v primeru neplačil, zamujanja z dostavo materialov, dodatnim delom ipd.). Investiraj v odvetnika, s katerim vsaj na začetku sestaviš nekakšen osnutek dobre pogodbe o sodelovanju. Investiraj teh par 100 € za dober in fleksibilen osnutek pogodbe, tudi če ga vnaprej želiš prilagajati sam.

In ko z naročnikom govoriš o rokih, glej realistično, ne optimistično. Svojim realnim rokom vedno dodaj kakšen teden več. In v primeru, da kaj pride vmes, ne laži. Ne skrivaj se. Ne ignoriraj. Bodi človek in povej po pravici, ljudje razumemo, da se življenje pač zgodi. Razni izgovori o družinskih težavah, bolezni, pokvarjenih diskih in pozabljenem laptopu ti samo nižajo integriteto, laži pa se dobro čutijo ter razvejo, tudi digitalno.

In potem je tukaj še tisti večji del – organizacija svojega dela. Znaš projekt časovno opredeliti? Razumeš mehanizme svoje produktivnosti? Imaš kakšen način, kako slediš svojemu napredku in napredku svoje ekipe, če jo imaš? Jaz uporabljam kombinacijo Trello platforme in old school pisanja to-do seznamov v temu namenjene zvezke, kjer spremljam potek dela pri posameznih projektih in napredek po dnevih hkrati. Biti sam svoj project manager ni enostavno, ampak je nujno potrebno, če želimo pri naročniku pustiti dober vtis in dobiti še kakšno fino referenco. Če mi kot izvajalci zamujamo, lahko sami sebi skopljemo luknjo, med tem ko zamujanje naročnika nanj in njegovo verodostojnost ne bo imelo večjega vpliva. Mentaliteta v stilu “če zamuja on, lahko tudi jaz,” ni dober odraz zrelosti. Zavaruješ se vedno lahko tako, da v primeru zamude naročnika v pogodbi definiraš posledice in časovni zamik, ki ga zamujanje prinese.

Projekte zaključi, kot se zagre

Konec projekta. Končne datoteke zapakiramo v ZIP, pošljemo na email, izstavimo račun in se ne slišimo nikoli več. Kaj znano? Na žalost se to velikokrat zgodi ob časovnih pritiskih, vendar bi tudi z zamikom kakšnega tedna projekt brez problema zaključili tako, kot bi ga morali. Pa iščemo izgovore in pozabimo.

Kljukice za dober odnos in dobro delo lahko pobereš tudi na čistem zaključku, ne samo tekom dela. Če na koncu projekta izgineš v zrak, bo še tako zadovoljen naročnik razočaran. Kreativci se moramo naučiti negovati vzpostavljene odnose, pa ne samo zaradi naročnika, ampak tudi zaradi sebe. Naročnik, s katerim si ostal v stikih še po zaključku, ga vsake toliko povprašal o napredkih in delu, ti bo brez težav spisal bleščečo referenčno besedilo. In to veliko pomeni nadaljnjim, potencialnim naročnikom.

Še ena prednost vzornega zaključevanja projektov obstaja. Če smo poskrbeli za dokumentacijo, za čudovito zaključno prezentacijo, če smo definirali metriko, s katero lahko merimo uspešnost našega dela in si s tem odpremo vrata v nadaljnja sodelovanja z naročnikom … smo si avtomatsko pripravili tudi vse potrebne materiale, da zgradimo odlično študijo primera (case study). Protfolio, kjer predstaviš samo končni produkt in dodaš nekaj ključnih informacij o projektu, ni efektiven portfolio (ja, tudi jaz sem kriva tukaj, prenova me še čaka). Veliko bolj uspešen je portfolio, ki ga oblikuješ kot študijo primera, v kateri predstaviš izhodišča projekta, problematiko, raziskavo, osnutke, reševanje problema, pristop in izzive (preklikaj primere tukaj, to naj nam bo vsem vzor, prav?). Naročniki radi vidijo resničnost in plastičnost izzivov, ki jih znaš rešiti. Tvoj proces jih prepriča bolj, kot končni rezultat, če je že končni rezultat na prvo oko dober.

Nikoli se ne nehaj učiti

Moja generacija je generacija, ki je odraščala z razvojem računalništva, a vseeno kup mojih vrstnikov računalnika doma ni imelo tudi do nekje 12. leta. Pametni telefoni z nami niso dolgo, tudi Instagram storyji, ki so nam danes samoumevni, obstajajo šele par let. Ne predstavljamo si, kam se bo ta svet premaknil že v naslednjem desetletju. Zato je pomembno, da ne zaspimo na svojih lovorikah, temveč da neprestano investiramo v svoje znanje. Ker se na posodabljanje našega formalnega izobraževalnega sistema na področju kreativnosti malo težje zanesemo in to vemo, naj to ne bo izgovor. Na spletu je kup brezplačnih vsebin, s katerimi lahko rastemo, kaj šele plačljivih! Zato ob priložnosti nadgrajuj svoja znanja in pa spremljaj, kam se svet premika in kam grejo trendi. Vedno lahko najdeš čas za hiter YouTube tutorial, za poslušanje podcasta med kuhanjem, ali pa za hiter scroll skozi profile na socialnih omrežjih, ki predstavljajo trende v industriji. Tudi kup platform, kjer se lahko učiš, prejmeš, če se kot kreativec prijaviš na kreativno podjetniški newsletter.

Če mene vprašaš, se danes najbolj splača investirati v nova znanja na področju uporabniške izkušnje, strategije, dizajn menedžmenta in oblikovalskega mišljenja. Poleg podjetništva in sorodnih področij, kot smo govorili na začetku. Če vse to skupaj nadgradiš še s tehničnim znanjem v nišni smeri, kjer se želiš uveljaviti, je pa zmaga že tvoja.

Et voila, pa smo zaključili še z eno kreativno podjetniško vsebino. Iz srca upam, da ti kakšna informacija pride prav in da te je zapis vsaj malo zmotiviral, da začneš na določenem področju, kjer prepoznaš svoje šibkosti, počasi tudi delati. Naj te ne bremeni ideja o rasti, saj je rast nekaj najlepšega, kar se kreativnim ljudem lahko v karieri zgodi. Prepusti se in uživaj v vsakem koraku, pa obilo sreče ti želim.

Hej ti! Danes se bova skupaj poglobila v svet grafičnega oblikovanja in bolj specifično področja, za katerega se specializiram, za katerega čutim največjo strast in v katerem najbolj uživam. To je strategija znamk in razvoj blagovnih znamk (branding strategy), kjer je velik del tudi vizualna identiteta znamke (ali celostne grafične podobe, kot je na našem trgu bolj domač izraz).

Kaj je brand strategija?

Spomni se na Freudovo ledeno goro. Kar vidiš zunaj, je celostna grafična podoba. Je vizualni jezik in vizualna komunikacija podjetja s svetom. To so jumbo plakati, objave na družbenih omrežjih, letaki, logotip, embalaža in vse ostalo, kar ima znamka vidnega. Dobra celostna grafična podoba ima trdno rdečo nit in zahvaljujoč njej, lahko znamko hitro identificiramo ne glede na medij, kjer svoja sporočila predstavlja. Klasičen primer za to je Coca Cola, ki ima tako specifično razvit vizualni jezik do te mere, da čisto novo TV reklamo prepoznamo že ko jo prvič vidimo, preden se izriše logotip.

Brand strategija pa je temelj dobre celostne grafične podobe, ki zajema še vsaj 10x toliko prostornine, kakor vrh ledene gore nad gladino morja. Dobra brand strategija je nujna osnova za celostno grafično podobo in brez nje imamo samo še en logotip v morju milijonih enakih, brez dodane vrednosti, brez sporočila, brez teže, brez cilja. Vsaka strategija je za vsako znamko unikatna, kajti nobena znamka ni enaka. Cilj strategije je prerasti generične celostne grafične podobe tako, da do potankosti razumemo znamko, zaposlene, ciljno skupino in predvsem poslovne cilje podjetja. Umetnost strategije je najti stičišče med poslovnimi ambicijami podjetja in potrebami končnih kupcev, pri tem pa okoli znamke zgraditi efektivno vizualno identiteto, ki vse to združi pod eno streho.

Primer. Poznaš stran Fiverr? Ali pa Upwork? Če ne, pogooglaj free logo design. To so najhitrejše in najenostavnejše rešitve do logotipa. Že res, videti je lepo, ampak nima duše. Ne nosi sporočila. Nima globine, ki bi ga tvoja znamka morala imeti. Znamka zaradi njega ne bo unikatna in ne bo morala izstopati na trgu. V takih primerih je večinoma jasno, da je cilj podjetja izključno prodaja, logo pa pač »moraš imeti«, ker ga ima vsak. V takšnih primerih je vsak logotip, tudi če je stal samo 50 € in ga je naredil tetin nečak pri svoji 16. letih, izguba. Pa ni izguba samo teh 50 €, pomeni tudi izgubo integritete, avtoritete in rdeče niti, ki te loči od konkurence in k tebi privabi večje število zvestih (!) kupcev. Dobra identiteta, ki je produkt dobre strategije, ustvarja predan community in s tem zagotavlja dolgoživost znamke.

Bistvo oblikovne strategije znamk je, da oblikovanje sloni na funkcionalnosti. Nekaj časa moje kariere sem posvetila snovanju uporabniške izkušnje in v tem obdobju sem se naučila, da je dobro oblikovanje lahko le plod razumevanja uporabnika in reševanja njegovih težav. Tisti, ki oblikujejo zato, da zadovoljijo samo naročnika, počnejo nekaj narobe. Znamka so namreč ljudje. Ne šef.

Včasih se zalotim, da je moja profesionalna samozavest tako močna, da se je kar ustrašim. Prav korak nazaj moram narediti, se prizemljiti in se spomniti, da sem v vsem skupaj šele par let. In da konec koncev še malo pred tem sploh nisem vedela, kaj bi v življenju počela. Potem pridejo določene izkušnje, določena dela, določene pohvale in napredki, s katerimi zrasteš in se ob bok postaviš malo bolj uveljavljenim kreativcem na lokalnem trgu. In občutek je super.

V zadnjem letu se je zame spremenilo praktično vse. Od tega, da sem odkrila lepoto dela s tujim trgom, kjer je kljub nasičenosti trga s kreativci mogoče živeti v sožitju in si pomagati, pa do tega, da sem našla svojo nišo. In na vse to razmišljanje me je napeljalo brskanje po starem disku, kjer sem naletela na leto in pol star konceptni mockup spletne strani (slika spodaj), ki se ni nikoli realizirala.

Ta teden sem na v eni izmed Facebook skupin, ki jih pridno izkoriščam za introvertirano networkanje, naletela na debato o tem, ali ob začetku biznisa (podjetja, prjekta, znamke, karkoli) res nujno potrebujemo celostno grafično podobo (kar je bilo v debati opisano z elementi kot so logotip, vizitke, letaki, spletna stran idr.). Zavedam se, da sem kot grafična oblikovalka, nekoliko biased v tovrstnih debatah, vendar ne glede na to, kako objektivna se trudim biti, znova in znova zagovarjam mnenje, da se vlaganje oziroma naložba v celostno grafično podobo ter v grafično oblikovanje nasploh, izredno splača.

Prva zmota

Kakovost produkta/storitve prodaja bolj kot vizualna podoba

Po eni strani se strinjam – če nimaš kvalitetnega produkta ali storitve, si z njo na dolgi rok težko uspešen. Vendar sem tudi mnenja, da je v brand image potrebno vložiti vsaj toliko dela, kakor ga vložiš v to, da je stvar, ki jo tržiš, kvalitetna. Problem je, ker se to mnenje ohranja iz časa, ko grafično oblikovanje in digitalne tehnologije niso bile razvite pol toliko, kot so danes. Nekoč mogoče logotip res ni bil ključnega pomena za tvoje prodajne rezultate, dandanes pa se skorajda utapljamo v morju visokokakovostnih konkurenčnih storitev. In če ti je všeč ali ne, bo na koncu tvoja potencialna stranka ob primerjavi tvoje storitve/produkta s konkurenčnim morda izbrala prav drugega. Zakaj? Videz prodaja. Ljudje se močno odzivamo na estetiko. Poleg tega dobro izdelana podoba, vključujoč vse njene elemente, izraža profesionalnost, izkušenost in dejstvo, da je v koraku s časom. Kupcu da vedeti, da oseba, ki za znamko stoji, investira v look svojega biznisa. In to vzbuja zaupanje. Ker lastnik dobro poskrbi za svoj biznis, bo preko svojega produkta/storitve dobro poskrbel tudi zame. Velikokrat ljudje pozabijo, da ne tržijo samo produkta/storitve, temveč znamko v celoti.

Druga zmota

Potrebujem samo logotip, ne pa CGPja

Vdih. Izdih. Kot grafična oblikovalka profesionalno delam šele nekaj let, pa sem do zdaj delala samo z dvema znamkama, ki sta imeli urejen CGP (celostno grafično podobo). In z besedami ne znam opisat, kako frustrating je, ko ti naročnik reče “ah, samo naredi nekaj v smislu barv v logotipu pa spletne strani”. Na začetku sem extra delo preložila zase, kasneje pa sem začela tovrstne primerke dodatno zaračunavati. Odsotnost celostne grafične podobe namreč pomeni, da bo oblikovalec sigurno porabil kakšno dodatno uro (pa to je res optimistično, v resnici več), samo zato, da bo poskušal različne možnosti, različne sloge, različne elemente. Ne vem če moram poudarjat, da čas stane.

In tukaj se šele začne. Kar se ponavadi zgodi potem je, da naročnik pred sabo dobi recimo 2-3  oblikovalčeve osnutke/možnosti, v katere smer bi naročeni material lahko šel. In ker ne obstajajo niti tiste čisto osnovne smernice, ki bi definirale osnovno podobo znamke (barvem, fonti, …), mu bo mogoče všeč en mesec ena verzija, čez pol leta bo dal drugemu oblikovalcu za prekopirat tisti tvoj drug slog, ki mu je bil všeč … Skratka: ena sama zmešnjava, namesto da bi strmeli h konsistenci, ki dobre znamke gradi. Ker pravila niso določena, naročnik velikokrat rad odkriva toplo vodo v neskončnost, dokler oblikovalec ni iztrošil še zadnjih svojih kreativnih noči in praktično samo še predstavlja pixle zaradi naročnika, ki se ne zna ustavit. Je očitno, da to ne pelje nikamor?

Tretja zmota

Celostne grafične podobe ne potrebujem …

Zakaj je celostna grafična podoba pomembna?

Prvič

Osebnost

S pomočjo CGPja lahko izraziš osebnost znamke, njen “vibe”, “feel”. S pomočjo nje se lahko še dodatno približaš svoji ciljni skupini in njenemu pojmovanju estetike. S pomočjo CGPja lahko hitro izraziš vizijo znamke in njeno sporočilo.

Drugič

Konsistenca

To sem omenila že parkrat, zato ne bom izgubljala besed. Ko imaš znamko, naj bo tvoje želja, da je koherentna. Ne pa da se spreminja glede na tvoje razpoloženje in potrebe.

Tretjič

Razlikovanje in prepoznavnost

Če misliš, da je tvoj produkt nekaj res posebnega, eden in edini, prvi in zadnji, se motiš. Žal. Če pa je tvoja ideja res genijalna, jo bodo na Kitajskem kaj hitro replicirali. Zato je toliko pomembneje, da izstopaš in si močan na vizualnem nivoju. Predstavljaj si vse produkte svoje vrste na polici v trgovini. Kakovost in vsebina je pri vseh tam-tam. Kar jih loči že na prvi pogled, je videz.

Četrtič

Brand awareness

Na večih mestih, kot se pojavljaš, več ljudi bo vedelo zate. In tvoj produkt/storitev. Če se pojavljaš na večih mestih, pa je zate pomembno, da te različne implementacije ljudje vseeno povežejo med sabo. Le na ta način bo večkrat videno tvorilo tudi trajen spomin. Primer lahko vidimo na sebi. Ko pridemo v nek prostor, nas bodo določeni ljudje prepoznali, ker so nas že večkrat videli. Mogoče imeli kakšno interakcijo z nami. Ista stvar se zgodi z znamko, le da skozi različne elemente (letak, dopisni list, plakat, online banner, spletna stran, …, skratka stvari, ki jih določa CGP).

Petič

Zvestoba

Dobra celostna grafična podoba pomaga pri gradnji zvestobe pri kupcih in vzbujanju zaupanja v znamko. Rekla bom samo še: Apple. Jasno?

Okej okej. Želim investirati v celostno grafično podobo.

Kaj vse vključuje in kaj točno potrebujem?

Potrebe vsakega podjetja, vsake storitve in vsak znamke, se močno razlikujejo med seboj. Preden se z oblikovalcem začneš dogovarjat za izdelavo, dobro razčisti sam/a pri sebi, kaj potrebuješ, na kakšnih medijih želiš svoj biznis tržiti ter v kakšnih oblikah. Veliko je odvisno tudi od tega, ali gre za fizično ali neotipljivo digitalno zadevo. Ali se s strankami srečuješ v živo? Na kakšen način svoj izdelek ali storitev predaš?

Logotip

Več izvedenk logotipa – barvna (ki se lahko deli na kompleksno in poenostavljeno), sivinska, črna, bela. Logotip je lahko kombinirano znakovni in tipografski, lahko pa deluje tudi samostojno samo kot tipografski ali samo znakovni.

Barvna shema

Ključne barve dovoljene za uporabo na elementih.

Tipografija

Predpisi za uporabo tipografije v povezavi z znamko.

Dodatni CGP materiali