design Archives • Mashanator https://www.mashanator.eu/tag/design/ Storytelling, creativity and mindfulness. Thu, 07 Jan 2021 12:07:35 +0000 sl-SI hourly 1 https://wordpress.org/?v=6.1.10 https://www.mashanator.eu/wp-content/uploads/2017/10/cropped-masha_mazi_favicon-32x32.png design Archives • Mashanator https://www.mashanator.eu/tag/design/ 32 32 7 največjih kiksov, ki jih lahko narediš pri ustvarjanju in vodenju svoje znamke https://www.mashanator.eu/7-najvecjih-kiksov-ki-jih-lahko-naredis-pri-ustvarjanju-in-vodenju-svoje-znamke/ Thu, 07 Jan 2021 12:07:35 +0000 https://www.mashanator.eu/?p=13398 The post 7 največjih kiksov, ki jih lahko narediš pri ustvarjanju in vodenju svoje znamke appeared first on Mashanator.

]]>

Najmanj, kar lahko rečemo za leto 2020, je, da je bilo res težko leto. Izzvalo nas je na čisto vseh življenjskih področjih. Koronavirus je veliko sprememb prinesel tudi na področju brandinga. Če te zanima več o tem, skoči na spletno stran studia Atlas Authentica in se prijavi na newsletter, kjer bomo v začetku leta 2021 kar veliko govorili o teh spremembah. Kmalu lahko pričakuješ objavo o trendih v letu 2021. Sproti objavljamo analize trend reportov na Instagramu in na mojem osebnem LinkedInu. Do takrat pa ti želim ponuditi še zadnjo brco v rit in ti pomagati, da se od 2020 posloviš tako, kot je treba – pozitivno in osredotočeno na cilje. Preberi si objave s kupom metod o reviziji in načrtovanju leta.

V tem zapisu ti zato predstavljam 7 največjih kiksov, ki jih lahko narediš pri ustvarjanju in vodenju svoje znamke. Ker, hej, menim, da nam je leto 2020 pokazalo, da manjši brandi niso nujno manj varni pred nepredvidenimi kriznimi razmerami kot večji, kvečjemu obratno. Zato ti predstavljam 7 najpomembnejših točk, o katerih moraš nujno razmisliti in jih implementirati v svojo brand strategijo, da bo tudi tvoja znamka ena izmed tistih, ki bodo iz leta 2020 prišle še močnejše. In če z ustvarjanjem svoje znamke šele začenjaš? Odlično! S kratkim znanjem, ki ti ga predam v tem zapisu, boš na pravi poti, da zgradiš zares močno znamko. Komaj čakam, da vidim, kaj ustvarjaš! 

1) Ne poznaš svojih ciljnih skupin 

Prva napaka, ki jo lahko narediš, je, da ne poznaš svojih ciljnih skupin. Da lahko svoje ciljne skupine uspešno nagovarjaš, jih moraš dobro poznati. O njih moraš imeti čim več preverjenih informacij. Ugibanja in predvidevanja ne bodo dovolj, zato ti polagam na srce, da si vzemi čas za raziskavo trga, pogovarjaj se s svojimi kupci, opazuj jih, analiziraj njihovo obnašanje, želje in pričakovanja. Nato pa svoje procese in akcije prilagodi njim in ne svojemu ugibanju o njih.  

Definicija ciljnih skupin je korak, pri katerem marsikdo zamahne z roko, češ, da o tem ve že vse, kasneje pa se izkaže, da temu ni tako. Na žalost gre do takrat že lep znesek denarja praktično v nič. Vem, da se ljudje včasih težko učimo iz napak drugih, ampak tule te prav zares rotim: če obstaja ena sama napaka v tvojem procesu ustvarjanja in vodenja blagovne znamke, ki je res ne rabiš narediti sam/a, je to ta. Če svojo znamko tržiš napačnim ljudem (ali pa pravim na napačen način), tvoja znamka ne bo uspešna. Spoznaj svoje ciljne skupine. Ne naredi samo fiktivnih person – pogovarjaj se z ljudmi. Naredi tisto Instagram story anketo, pred katero se obotavljaš že sto let. Obljubim, da bo proces prav prijeten in poln zanimivih vpogledov! 

2) Nagovarjaš vse po vrsti

Nobena znamka ni namenjena kar vsem po vrsti. Čeprav se zdi, da z nagovarjanjem vseh dosežeš več ljudi, kot če nagovarjaš le ozko ciljno skupino, je to ena večjih zmot, ki krožijo naokrog. S tem, ko nagovarjaš vse, pravzaprav ne nagovarjaš nikogar.  

Če si dobro definiral_a svoje ciljne skupine, si najbrž odkril_a 2-3 glavne ciljne skupine. Vsaka izmed njih bo potrebovala drugačna sporočila, način komunikacije ter celo storitve, saj ima vsaka izmed njih svoje specifične težave, probleme in vrednote. Kako lahko svoja sporočila prilagodiš vsaki izmed njih? 

3) Ne spremljaš podatkov in rasti

Vsaka aktivnost znamke mora biti merljiva. Razumeti moramo namreč ali se je naša naložba sredstev (denarja, časa, naše energije, materiala) splačala. Če smo manjša znamka in komaj dihamo od vseh obveznosti, se nam to lahko zdi le še ena stvar več na že tako obsežni to-do listi.  

Res je, kratkoročno bo merjenje in sledenje aktivnostim ter spremljanje rasti dodatna obremenitev, kmalu pa se bo pokazalo, da gre za orodje, ki nam pomaga uvideti, v kaj se nam sploh splača vlagati sredstva. Videli bomo, da nam neka aktivnost, za katero porabimo ogromno časa, ne prinaša praktično nič in brez slabe vesti bomo lahko svojo energijo usmerili drugam. Nisem zagovornik tega, da bi morali ob delu kadarkoli trpeti, ampak pri merjenju se splača malce stisniti zobe. Ko boš videl_a številke, ki iz meseca v mesec rastejo, bo proces pravzaprav zelo motivirajoč! 

4) Bolj kot na obstoječe stranke se osredotočaš na pridobivanje novih

Ali veš, da kupec, ki je pri nas že nekaj kupil, zapravi kar 33 % več, kot kupec, ki nakup pri nas opravlja prvič (vir: Bain & Company)? Pa da je stopnja konverzije pri strankah, ki nas ne poznajo, 1-3 %, pri ponovnih kupcih pa 60-70 %? (Vir: Paul W. Farris, Marketing Metrics: The Definitive Guide to Measuring Marketing Performance)

Gradnja odnosa s popolnim neznancem je izjemno zahtevna, med tem pa imamo v žepu kopico kupcev, na katere prevečkrat pozabimo in se z njimi sploh ne ukvarjamo. Seveda je dobro, da poskušaš pridobiti nove stranke, a ne pozabi se osredotočiti tudi na vzdrževanje odnosov z obstoječimi in spreminjanje enkratnih kupcev v ponovne. Stalne stranke prinesejo ogromno zadovoljstva in meni vsakokrat ogreje srce, ko vidim, da se nekdo v poplavi znamk vedno znova in znova odloči zaupati meni. Ob takih trenutkih se ves trud poplača in to lahko kmalu začutiš tudi ti. 

5) Podoba znamke ni konsistentna

Znamka mora biti v svojih sporočilih, jeziku in vizualnih elementih konsistentna, sicer bodo ciljne skupine zmedene in se z njo ne bodo mogle povezati. Ko kreiraš svojo znamko, nekaj časa rezerviraj še za ustvarjanje t. i. brand booka, v katerem bo zapisano, kakšna je celostna grafična podoba znamke in kakšen je njen stil komunikacije.  

Ja, vem, predvsem začetek snovanja znamke vsebuje kup aktivnosti, ki se zdijo časovno potratne, ampak dobra novica je, da če jih narediš dobro, jih boš delal_a samo enkrat v naslednjih letih, ne vsakih nekaj mesecev. Z dobro definirano celostno podobo in načinom komunikacije se izogneš temu, da bo tvoj logotip vsak teden malce drugačne barve, objave na družbenih omrežjih enkrat igrive in drugič resne, tvoj jezik pa enkrat prijateljski in topel in drugič povsem uraden. Prej kot bo tvoja znamka komunicirala konsistentno, prej se bodo ciljne skupine povezale z njo. In prej bo znamka rastla tako, kot si zasluži. 

6) Ne ločuješ se od nasičenega trga

Pomembno je, da nisi zgolj še ena od tistih generičnih znamk, ki prodajajo eno in isto zadevo. Ti zase gotovo veš, v čem si različe_na od drugih in pomembno je, da to pokažeš tudi navzven. Da bo tvoja znamka zares uspešna, se moraš namreč nekako ločevati od nasičenega trga. Da najdeš svoj košček modrega oceana, ti priporočam knjigo Blue Ocean Strategy. Zdaj se ti zdi težko, ampak vsak od nas je edinstven in čisto vsak od nas lahko v morje prinese nekaj novega.  

7) Ne držiš obljub

Branding je v veliki meri gradnja odnosa s kupci oz. strankami in kot pri vsakem odnosu tudi tukaj skrhano zaupanje ne obeta nič dobrega, zato je pomembno, da kot znamka držiš svoje obljube. Stoj za svojimi besedami in jih podpri z dejanji na vseh nivojih.  

Branding se mora prepletati skozi vse točke znamke, kot so vodstvo, finance, operativa, rast, produkt, storitev, prodaja in trženje. Obljuba, ki je ne moremo obdržati, je laž. Laganje pa te ne bo pripeljalo daleč, sploh ne v današnjem času, ko stranke vse bolj izpostavljajo, kako pomembno je, da so znamke transparentne in imajo namen, v katerega so tudi akcijsko usmerjene. Če tvoja misija ali namen znamke nagovarjata specifično družbeno korist, potem reagiraj, ko v družbi pride do konflikta. Če govoriš, da se za nekaj zavzemaš, potem naj bodo tudi tvoje poslovne prakse s tem skladne. Nič ne ubija lojalnosti znamki bolj, kot zavajanje.

Se želiš ustvarjanja in vodenja svoje znamke lotiti bolj poglobljeno?  

Zate sem pripravila paketek »Zgradi svoj brand«, ki ti bo prav prišel pri premagovanju izzivov, ki jih prinese snovanje lastne blagovne znamke. Paket združuje dve moji e-knjigi, na kateri sem izjemno ponosna: Vodič po osnovah rasti blagovnih znamk in Jedro moje znamke. Izdelka povezujeta interni branding z implementacijo brandinga v svet, kjer znamka nato živi. Knjigi na več kot 140 straneh prinašata preko 30 strateških orodij in sistemov za snovanje blagovne znamke, ki ti bodo takoj omogočili, da tvoja krasna ideja ne bo ostala samo v glavi, ampak se bo korak za korakom spremenila v oprijemljivo znamko, na katero boš ponosen_a – jaz pa tudi! 

Če ti na misel pade še kakšen veliki kiks, ga deli z mano v komentarju!

The post 7 največjih kiksov, ki jih lahko narediš pri ustvarjanju in vodenju svoje znamke appeared first on Mashanator.

]]>
Kaj je dobro in kaj slabo oblikovanje? https://www.mashanator.eu/kaj-je-dobro-in-kaj-slabo-oblikovanje/ Mon, 01 Jun 2020 15:34:42 +0000 https://www.mashanator.eu/?p=12636 The post Kaj je dobro in kaj slabo oblikovanje? appeared first on Mashanator.

]]>

Hej! Če spremljaš moj Instagram, potem veš, da zadnje leto vsake toliko objavim kakšno embalažo, plakat, letak, oziroma karkoli, kjer je poudarek na vizualnem oblikovanju, in te vprašam, da ga ovrednotiš z 👌 ali 👎. Najprej bi se ti rada iskreno zahvalila za sodelovanje v mojem majhnem osebnem eksperimentu, namen katerega je bil, da sestavim točno to objavo z rezultati, ki jo pišem zdaj. Uživaj v branju o tem, kako je pravzaprav sploh smiselno vrednotiti dizajn in kaj se lahko naučimo iz tega eksperimenta.

V prvem delu te objave bomo šli skozi nekaj najbolj zanimivih rezultatov in jih analizirali. Pri nekaterih se bomo vprašali zakaj je prišlo do takšnega rezultata, in pri drugih, kako bi se lahko rezultat dokaj hitro spremenil. Če te zanima celoten eksperiment, ki ga na Instagramu imenujem kar Design Wars, so vse objave shranjene tukaj.

Pa začnimo.

Gin Monologue

Fructal

Oblikovanje: Žare Kerin, Futura DDB

Ogledi objave: 1307
Skupno število sodelujočih: 237

👌 0 %

👎 0 %

Zakaj so rezultati zanimivi? Ta embalaža je bila absolutna zmagovalka vseh glasovanj, s samo 2% glasovanj za slabo oblikovanje (skupno 4 glasovi) in še izmed njih se je takrat mogoče kdo zmotil ob kliku. Kartonasti tulec je nevsakdanja izbira kot embalaža pijače, ljudi pa je verjetno pritegnil tudi čist videz, detajli, ter nasploh lepo zaokrožena vizualna rešitev, ki celovito odraža “vibe” izdelka.

Sunwarrior kolagen

Ogledi objave: 1337
Skupno število sodelujočih: 201

👌 0 %

👎 0 %

Zakaj so rezultati zanimivi? Ta embalaža je bila prva, za katero sem bila presenečena nad tako velikim slabim odzivom. Pravzaprav se je v trenutku, ko sem ga opazila, odločila, da bo na to temo potrebno pripraviti oširnejši prispevek, ki ga bereš tukaj. Gre namreč za dejstvo, da embalaža iz oblikovnega vidika ni slaba – objektivno gledano, in sem prepričana, da bi bilo razmerje obratno, če bi jo postavili v konkurenčni kontekst.

Kaj je šlo narobe?
  • Kontekst fotografije. Moje noge niso ravno najboljša prodajna kulisa.
  • Konvencionalno oblikovanje embalaže. Vsaka vrsta produktov ima svoje trende in stil, v okviru katerih se ponavadi prodajalci gibljejo. Stvar ni samo v tem, da so ti trendi preverjeni, pač pa zato, da smo si ljudje o embalaži določene vrste produktov ustvarili sliko in razvili neke vrste univerzalni konsenz glede tega, kakšna naj bi bila dobra embalaža za to vrsto produkta. Če tako pobrskaš med vsemi izdelki, ki smo jih imeli na ocenjevanju v Design Wars seriji, ta embalaža zares ni nič posebnega. In ja, verjamem, dandanes je tovrstni slog nekoliko passe. A vendar – če pogledamo njihovo konkurenco na trgu, če bi ga videli na polici, kako bi deloval? Problem je bil kontekst. V objemu “dobrih” dizajnov na Instagram storyjih res ne zgleda najbolje. na polici, pa verjetno malo drugače.
  • Tehnično vrednotenje. Če embalažo pogledamo iz zelo objektivnega, tehničnega vidika, je izdelana odlično. Linija je poenotena z znamko, je prepoznavna, vsebina je jasno specificirana in opisana, besedilo je izvrstno hierarhično razporejeno, barve so žive, … Problem je, da je bil dizajn ocenjevan subjektivno, in v je všeč – ni všeč enostavno ne zajemamo tehničnega aspekta.
  • Branding/marketinška perspektiva. Kot rečeno, če bi ta dizajn vrednotili iz vidika brandinga in marketinga, je oblikovanje embalaže izvrstno. Prepoznavno, izstopajoče, udarno, in ko jo pogledamo, v sekundi vemo, da je to Sunwarrior. Seveda pa tudi tega aspekta v ocenjevanju je všeč – ni všeč velikokrat ne upoštevamo.

Življenje je lepo

Center aktivnosti Fužine

Oblikovanje: Ljudje
Ilustracije: CAF
Ogledi objave:
1303
Skupno število sodelujočih: 313

👌 0 %

👎 0 %

Zakaj so rezultati zanimivi? Pri tem plakatu sem se odločila narediti eksperiment. Na prvem glasovanju plakat ni bil postavljen v noben kontekst, publika ga je ocenjevala na prvo oko. In povsem razumljivo je, da večini ljudi navidez otroške ilustracije niso ravno najbolj logičen, kaj šele estetsko privlačen marketinški material za na plakat. Po ocenjevanju tega plakata sem opisala kontekst projekta z besedami: “Grafike v seriji teh plakatov so delo upokojencev, ki niso nikoli bili poklicni oblikovalci. Njihova naloga je bila ustvariti motiv, ki zanje predstavlja lepo življenje.” Sledilo je ponovno glasovanje.

Ogledi objave: 1252
Skupno število sodelujočih: 325

👌 0 %

👎 0 %

Ko je oblikovni izdelek postavljen v kontekst, in ko mu dodamo zgodbo, ozadje, namen – takrat ga vidimo in vrednotimo v popolnoma drugačni luči. Oblikovane izdelke lahko ocenjujemo popolnoma subjektivno, ali pa se odločimo pogledati širše. Zakaj je izdelek tak kot je? Kakšno je sporočilo? Kje je nastalo? Kaj je namen tega videza, kakšno je sporočilo v ozadju, kakšno funkcijo ima?

GoDaddy

Oblikovanje: Koto Studio
Ogledi objave:
982
Skupno število sodelujočih: 261

👌 0 %

👎 0 %

Zakaj so rezultati zanimivi? Redesigni logotipov in celostnih grafičnih podob so tečna zadeva, saj predstavljamo novo podobo ljudem, ki so bili tako ali drugače čustveno navezani na staro podobo, pa čeprav je nova lahko 100x boljša. Ravno zato velikokrat prenove niso sprejete najbolje, a je popolnoma razumljivo, da se bo nostalgija polegla in v večini primerov se uporabniki relativno hitro prilagodijo novemu videzu, ter ga vzamejo za svojega. Ko sem videla tole prenovo na družabnih omrežjih, so bili odzivi precej negativni. Kritiki ponavadi primerjajo staro/novo, tokrat pa so se vsi seveda strinjali s tem, da je nova rešitev občuten premik na boljše, in to jim je dalo svobodo, da pokritizirajo novo podobo samostojno. Brali smo lahko o komentarjih o amaterskem oblikovanju, o nejasni simboliki, o preveliko podobnosti z AirBnB-jem itd., namesto o prenovi sami. Med glasovanjem na Instagramu pa je bilo dobro razvidno da so glasovalci vrednotili kontekst primerjave, in ne kontekst samostojnega logotipa. Glede na trende glasovanj si drznem ugibati, da bi veliko več ljudi stisnilo 👎. Zanimivo bi bilo videti tudi, kakšen odziv prejme novi logotip izoliran od stare različice. Kot zanimivost – GoDaddy je izdelal stran posvečeno samo predstavitvi novi identiteti znamke in če te zanima, kako te stvari izgledajo na res profesionalnem in celovitem nivoju, te vabim, da malo poscrollaš skozi.

JR CzK 2020-2021

Center za kreativnost

Oblikovanje: Pikto
Ogledi objave:
1022
Skupno število sodelujočih: 249

👌 0 %

👎 0 %

Indigo festival

Muzej in galerije mesta Ljubljane

Oblikovanje: Ajdin Bašić
Ogledi objave:
1419
Skupno število sodelujočih: 306

👌 0 %

👎 0 %

MENT 2020

Kino Šiška

Oblikovanje: studio Multipraktik, studio Kruh
Ogledi objave:
1046
Skupno število sodelujočih: 350

👌 0 %

👎 0 %

Kaj je šlo narobe pri zadnjih 3 dizajnih?
  • Slog. Avantgarda je zelo specifičen oblikovalski slog, ki je nekaterim všeč, drugim ne. Tako kot sorodne nišne oblikovalske smeri. Tako kot nekaterim so všeč licorice bonboni, drugim ne, pa enim koriander ja, drugim ne.
  • Ciljna skupina. Ko izdelujemo vizualni material, se moramo dobro zavedati, kdo je naša ciljna skupina in kakšna smer estetike je blizu njim, oziroma na kakšno reagirajo. Obiskovalci Indigo festivala so kulturniki, umetniki, kreativci in drugi ustvarjalci, ljubitelji alternative. Za trenutek se postavi v njihove čevlje. Verjetno bi te takšen plakat pritegnil, mar ne? Enako velja za ostale primere. Ko pa postavimo takšen dizajn na ocenjevanje ljudem, ki v veliki večini morda ne pripadajo ciljnim skupinam festivala, je popolnoma normalno, da večini na prvo oko ne bo všeč, ker enostavno ni their cup of tea. Še ena logična posledica subjektivnega ocenjevana vizualnih sporočil. Če bi ocenjevalca postavili pred ocenjevanje s kriteriji, ki upoštevajo ciljno skupino, trende v niši itd., bi bili rezultati sigurno drugačni.

BIO 26

MAO

Oblikovanje: Ljudje
Ogledi objave:
1238
Skupno število sodelujočih: 213

👌 0 %

👎 0 %

Zakaj so rezultati zanimivi? Celostna grafična podoba in rešitev za podobo na temo “skupno znanje” projekta BIO 26 je prejela veliko nagrado na 9. bienalu slovenskega oblikovanja Brumen, a se v glasovanje ni izšlo podobi v prid.

Kaj je šlo narobe?
  • Okolica. Definitivno smo lahko prepričani o tem, da vizualni materiali na ocenjevanju dobijo mnogo boljše ocene, če so postavljeni v nevtralno, na oko prijetno okolico, tukaj pa umestitev plakata v prostor, na soncu, plakatu ne dela največje usluge.
  • Pomanjkanje konteksta. Prepričana sem, da bi, če bi ga mimoidoči razumel in poznal, plakati dobili boljše ocene. Tako pa je malokdo vedel, da so plakati pravzaprav infografike/grafi, ki prikazujejo določene zanimive statistične podatke. Kateri podatki to so, je na plakatu zapisano z izredno majhnim besedilom. Ker so plakati umeščeni v odprt prostor, kjer jih mimoidoči požiramo z očmi v nekaj sekundah in se redko ustavimo, da bi jim namenili pozornost, ni čudno, da večina ljudi tega ne ve in na plakatu vidi zgolj like, ki likovno gledano nimajo nekega smisla.

Gelateria MU

Ogledi objave: 1088
Skupno število sodelujočih: 249

👌 0 %

👎 0 %

Zakaj so rezultati zanimivi? Kot lahko vidiš na sliki spodaj, je gelateria Mu pravzaprav večja italijanska znamka, ki ima prav fino pobrandiran interier in vse materiale. Kravica je sicer idejno posrečena (in večina, ki jim je bil dizajn všeč, je verjetno bil všeč bolj koncept kot pa oblikovna rešitev), a iz oblikovalskega vidika pa logotip znamke ni ravno najboljši. Postavi to oblikovno rešitev še na navaden list papirja in to obesi na neurejene poslovne prostore, in rezultati prav gotovo ne bodo najboljši, pa čeprav bojo lahko ti isti ljudje ob pogledu na interier ob odprtju popolnoma navdušeni.

500 kenijskih šilingov

Ogledi objave: 1044
Skupno število sodelujočih: 259

👌 0 %

👎 0 %

Zakaj so rezultati zanimivi? Že ves čas govorimo o kontekstu in tukaj se to pokaže veliko bolje kot pri plakatih. Bankovce imamo v rokah skoraj vsak dan, dobro poznamo motive na njih in posledično lahko zelo hitro ovrednotimo videz bankovca kot predmeta. Za razliko od embalaže kolagena tudi razumemo, da imajo bankovci svoj poseben videz, in se glede tega univerzalnega konsenza sploh ne sprašujemo. Logično je, da bankovec zgleda, kot zgleda. In če primerjamo kenijskega z večino, je res videti odlično. Ni čudno, da so bili rezultati tukaj tako fantastični.

Žiriranje za nagrado Netko 2020

Začetek leta 2020 sem imela čast, da se priključim oblikovalski žiriji za nagrado Netko, za katero se potegujejo nova ali prenovljena slovenska spletna mesta v vsakem letu. Žiriranje je krasno sovpadalo z mojim Instagram eksperimentom in seveda sem si želela izkusiti tudi drugo plat, kjer je od tebe kot od žiranta zahtevano in pričakovano, da boš lahko spletna mesta ocenjeval kar se da objektivno in strokovno iz večih kriterijev.

Žirija se je delila v tri sklope: uporabniška izkušnja in grafična izvedba, tehnična dovršenost in pa vsebinska zasnova. Znotraj skupine žirije za uporabniško izkušnjo (v nadaljevanju UX) in grafično izvedbo, smo si zastavili več kriterijev, na podlagi katerih smo ocenjevali vsako prijavljeno spletno mesto.

Biti žirant za nagrado je popolnoma drugačna stvar, kot vrednotiti oblikovanje, ki ga vidimo v vlogi vsakdanjega človeka, ki opravlja nakupe, se sprehaja skozi mesto, gleda TV, ali pobere pošto iz nabiralnika. Kot žirant se v fazi ocenjevanja popolnoma osredotočiš na objektivno plat vrednotenja in svoje subjektivno mnenje poskušaš postaviti na stranski tir. Seveda smo le ljudje in subjektivno vrednotenje bo vedno v neki meri prisotno. Kdaj in v kakšni meri, verjetno sami zase težko rečemo, saj gre za podzavestne procese, ki jih težko razumemo, kaj šele ozavestimo.

Tako bi verjetno kot navadni smrtnik ob tem, ko naletim na določeno spletno mesto, lahko o njem mislila nekaj popolnoma drugega, kot pa tekom ocenjevanja za nagrado. V vlogi žiranta vrednotenje vidiš blazno resno. Pozoren si na kontekst, zgodbo, prebereš dokumentacijo in pozorno opazuješ, kako se prijava povezuje z dejanskim spletnim mestom, vsak gumb pozorno poklikaš, preveriš interakcije, odzivnost, in vse ostale stvari, do katerih sicer ne bi nikdar bili tako zelo strogi.

Zaradi te izkušnje lahko zdaj tudi veliko bolje razumem, da kot ocenjevalci dizajnov na Instagram storyjih, ne bomo nikoli žirantje. V nekaj sekundah, ki jih namenimo opazovanju motiva na zaslonu, se bomo odločili, ali nam je nekaj všeč ali ne. Redkokdo se bo poglobil v ozadje motiva, redkokdo bo naredil raziskavo za njim in tudi v resničnem življenju je tako. Ljudje, ki se z vizualnimi sporočili ali oblikovanjem ne ukvarjajo profesionalno, bodo redkokdaj začutili potrebo, da bodo analizirali embalažo novega izdelka v trgovini. In tako kot na ekranu, se bodo brezbrižno sprehodili mimo plakata na cesti, ki ga bodo ovrednotili v nekaj sekundah. Enako, kot na ekranu.

Kar me pripelje do vprašanja:

Za koga pravzaprav oblikujemo?

Vprašanje se nanaša predvsem na plakate, ki jih vidimo javno razstavljene vsepovsod okoli nas. Vsakič, ko vidim kakšen plakat, ki ni najbolj “komercialen” ali narejen za širše množice, se vprašam, kolikšen odstotek mimoidočih je pravzaprav ciljna skupina sporočila tega plakata? Če primerjamo na primer avantgardne plakate prikazane zgoraj, in to projeciramo na umestitev sredi mesta, si lahko mislimo, da z večino mimoidočih ta plakat ne ustvari dobrega stika. Zanimivo bi bilo vedeti, ali se tisti majhen delež ciljne skupine, ki jim je plakat tudi vizualno všeč in se dejansko povežejo s sporočilom in umestitvijo, tudi odzove na sporočilo. Kakšen je ROI dobrega plakata? Je investicija v umestitev sploh smiselna? Ali bi bilo morda bolje in ceneje aktivirati izredno specifično targetirano spletno oglaševanje? Ali pa je mogoče umestitev nekonvencionalnih vizualnih sporočil narejeno zanalašč, z namenom vzbujanja pozornosti, pa četudi od večine negativne? Kot vidiš, lahko o tem debata teče in teče.

Kaj je torej pomembno, ko pripravljamo vizualne elemente?

  • Stil. Razumeti moramo, s kakšno estetiko se identificiramo, in ta slog konsistentno prenašati skozi vse kanale. Četudi naš slog morda ne bo všeč vsem, je važno, da nas naše ciljne skupine vidijo enovito.
  • Ciljna skupina. Kdo so, kje se nahajajo, kaj si mislijo o naših vizualnih materialih in kje jih z njimi dosegamo, na katerih stičnih točkah?
  • Kontekst. Ja, že ves čas govorimo o njem, a vendarle je najpomembnejši. Preden naše vizualno sporočilo kamorkoli umestimo, se moramo vprašati, kaj ga bo obkrožalo, kakšna je tam atmosfera in kaj je cilj te umestitve. Če želimo samo ozaveščati ljudi o naši znamki, je seveda smiselen zakup prostora za plakat sredi mesta. Če pa želimo doseči več naše ciljne skupine in prodati več kart za dogodek, ima trženje preko spleta veliko več smisla. Pa če pogledamo še primer embalaže – kje bo izdelek umeščen? Če bo nakup možen zgolj preko spleta, poskrbimo za najboljšo možno fotografijo izdelka. Če bo postavljen na polico, lahko razmislimo, kako bo izstopal in se ločeval od ostalih.
  • Subjektivnost. Če je nekaj všeč nam osebno, še ne pomeni, da bo všeč tudi naši ciljni publiki. Zato je toliko bolj pomembno, da s svojo publiko komuniciramo, da zbiramo povratne informacije, in da tudi vizualne rešitve preizkušamo s prototipi, anketami, itd. Napačne oblikovalske rešitve so lahko drage. 😉

Kaj je pomembno, ko vrednotimo vizualne elemente?

  • Kontekst. Tukaj je na prvem mestu. Če boš še kdaj sodeloval_a pri mojih Instagram design Wars igrah, potem najprej poglej okolico, kamor je predmet ocenjevanja umeščen. Je fotografija profesionalna? Je ozadje moteče? Ga okolica naredi manj privlačnega? Vse te vidike poskusi ozavestiti in jih eliminirati.
  • Konkurenca. Pomisli na sorodne izdelke v tej niši. Kako so videti? Ali je ta stil oblikovanja tipičen za to kategorijo? Kaj počnejo drugi?
  • Ciljna skupina. Tudi če ti nisi ciljna skupina, se poskusi identificirati s ciljno publiko znamke, ki jo ocenjuješ. Kdo so? Kako razmišljajo? Kaj iščejo? Kaj je všeč njim (in ne tebi)?
  • Subjektivno mnenje. Morda si človek, ki so mu bolj všeč minimalistične stvari. Morda pa človek, ki prisega na barok. Nič od tega ni napačno. Pomembno je le, da se zavedaš svojih dispozicij in nagnjenj pri ocenjevanju. Vedno poglej dizajn še iz drugega zornega kota. Kakšen je iz tehničnega vidika? Kakšen je izbor barv? Se besedilo jasno bere? Je sporočilo jasno napisano?
  • Namen. Ocenjevani izdelek ocenjuj tudi glede na njegov namen. Embalaža iz Hoferja bo sigurno veliko bolj živih barv, polna elementov, slik, velikih besedil, … saj so police tam polne in prodaja bazira na impulzivnih nakupih. Med tem pa v butični trgovinici z dizajnerskimi izdelki po 10-kratni ceni lahko pričakujemo veliko prostora na policah, kjer lahko do izraza pride še tako prefinjen in izčiščen izdelek. Vedno torej pomisli, kam ta izdelek spada? In ali je za ta namen oblikovan efektivno?

Ali potemtakem obstaja slabo oblikovanje?

Dobro oblikovanje je vedno lahko tudi slabo v nekem drugem kontekstu, z drugačno umestitvijo, ali v očeh človeka, ki mu to oblikovanje ni namenjeno. In tudi slabo oblikovanje je lahko dobro v obratnih razmerah (samo poglej recimo Top Shop reklame, na neki generaciji delujejo izvrstno!). Seveda pa obstaja tudi slabo oblikovanje, ki je slabo v vseh okoliščinah, in to je takrat, ko oblikovanje ne rešuje nobenega problema, ko ne komunicira z nikomur (ali celo nič), ali pa ko slaba izvedba dobre ideje naredi več škode kot koristi.

Oglej si še preostala glasovanja


 

Hvala za branje! Upam, da si dobila kakšen nov vpogled v oblikovanje okoli sebe, in da te morda ta objava navduši, da vizualna sporočila okoli sebe sprejemaš bolj preudarno. Prosim, povej mi, kaj pa si ti misliš o napisanem? Imaš kakšno res posebno mnenje o kakšnem od dizajnov, ki smo jih pregledali? Vesela bom tvojega komentarja!

Če želiš ostati na tekočem in prebirati še več takšnih zapisov, se nujno prijavi na kreativno podjetniški newsletter.

Lepo bodi!

The post Kaj je dobro in kaj slabo oblikovanje? appeared first on Mashanator.

]]>
Seznam uporabnih virov za kreativne podjetnike https://www.mashanator.eu/seznam-uporabnih-virov-za-kreativne-podjetnike/ Tue, 24 Mar 2020 18:45:48 +0000 https://www.mashanator.eu/?p=9286 The post Seznam uporabnih virov za kreativne podjetnike appeared first on Mashanator.

]]>

Včeraj so me poslušalci na livestreamu na IGTV ponovno prosili za seznam uporabnih virov za kreativce in podjetnike, iz katerih se lahko učijo in izvejo kaj novega o kreativi in kreativnem podjetništvu. Tako da oživljam najbolj popularen newsletter iz nabora do zdaj, in javno objavljam tale (dopolnjen) seznam. Upam, da ti pride prav!

YOUTUBE

KREATIVA
  • The Futur. Brez dvoma kanal, ki je meni kot oblikovalki spremenil življenje. Kot se opišejo sami, govorijo o “business of design”.
  • Za vse, ki vas zanima UI/UX svet, je Mike Locke super. Howard Pinsky pa tudi, predvsem če uporabljaš Adobe XD.
  • Dansky že leta in leta skrbi za vrhunske tutoriale in spremljanje novosti v Adobe svetu. Primerno za vse nivoje znanja. Všeč mi je tudi Satori Graphics.
  • Navdušenci logotipov in letteringa boste veseli pri Willu Patersonu.
  • Za vektorsko ilustracijo se sem in tja obrnem k profilu Mackenzie Child. Potem je tukaj še legendarni Gal Shir, pa Laura Price za character design in animacijo.
  • Chris Hau in Samuel Elkins za fotografe in videografe.
  • In še en fin kanal: Flux (web in kreativni biznis)
PODJETNIŠTVO
  • Ramit Sethi in kanal I will teach you to be rich mi je s tehnikami pogajanja pomagal, da sem v svojih začetkih vsak nov projekt računala za 50% več brez slabe vesti.
  • Tole je kliše, ampak GaryVee. Ponuja ogromno contenta in ogromno se ga ponavlja. Kljub temo po pregledanih na stotine urah njegovega materiala lahko rečem, da sem se od njega ogromno naučila o poslu, o etiki posla in manageriranju sebe kot podjetnice.
  • Sram me je, ampak Marie Forleo sem odkrila šele nedolgo nazaj. Sicer ima na YT bolj življenjsko poslovne vsebine, a ravno tako fine. Letos sem vpisana v njen B-School in moram reči, da sem navdušena. Čeprav vsebine v teoriji poznam, jih vedno implementiram samo v strategije in delo z naročniki, sama zase pa nikoli. Tako da, če ne zaradi drugega, je bila ta investicija vredna denarja zato, ker sem se prisilila vzeti čas za strategijo svojega posla.
  • Robin Sharma je zame go-to guy za treniranje vodje v sebi. Biti dober vodja je meni osebno nekaj najpomembnejšega pri poslovnežih.
  • Ker sem slaba s financami, se moram vsake toliko res prisiliti in učiti o tem področju. Nate O’Brien ima za ljudi, ki niso nikoli nosu pomolili v ekonomske vode, odličen pristop.
  • Ko sem se prvič srečala z različnimi poslovnimi modeli, sem zavetje našla pri Strategyzer.
  • Foundr Magazine je eden tistih kanalov, ki še niso eksplodirali, pa imajo kup uporabnih vsebin, predvsem pa se vrtijo okoli pogovorov z uspešnimi podjetniki.
  • Za inspiracijo rada pogledam tudi pogovore pri The Impact Theory in Women of Impact.

SOCIAL

KNJIGE

  • Thinking With Type, Ellen Lupton. Fantastična knjiga za vse, ki se ukvarjate tudi s tipografijo.
  • Grid Systems in Graphic Design, Josef Müller-Brockmann. Ta knjiga je bila tekom pisanja moje diplomske naloge moja biblija. Kot pove naslov, govori o mreži in uporabi mreže v oblikovanju.
  • Making and Breaking the Grid, Timothy Samara. Prav tako tematika mreže, s konkretnimi primeri.
  • Know Your Onions, Drew De Soto. V seriji so 3 knjige, ena nasploh o grafičnem oblikovanju, ena o spletnem oblikovanju in ena o celostni grafični podobi.
  • What They Didn’t Teach You in Design School, Phil Cleaver. To je bila ena prvih knjig o oblikovanju, ki sem jo na faksu prebrala. Razloži ti proces sestavljanja portfolia, razgovorov in načinov dela.
  • Brand Gap in Zag, Marty Neumeier. Dve fantastični knjigi o povezovanju oblikovanja blagovnih znamk s strategijo, in podjetništvom.
  • Big Magic, Elizabeth Gilbert. Čeprav meni osebno slog pisanja ni najljubši (in večini ljudi je super), je jedro knjige odlično. Govori o tem, kje najti navdih, kako zagrabiti nove ideje in nehati s prokrastinacijo.
  • Steal Like an Artist, Austin Kleon. Tole je bolj motivacijska knjiga, lahko branje, ki te brcne v rit. Namenjena vsem vrstam kreativcev, od oblikovalcev do pisateljev in glasbenikov. Knjiga se nadaljuje s knjigo Show Your Work, ki je menda še boljša.
  • Upstart!, Gestalten. Čudovita knjiga s primeri brandinga v svetu startupov.
  • Win Without Pitching Manifesto, Blair Enns. Fantastična knjiga o postavljanju cen za kreativno delo.
  • Blue Ocean Strategy, Chan Kim in Renée Mauborgne. Must read za vsakega podjetnika, stratega ali snovalca blagovnih znamk. Kako se pozicionirati in najti svoj modri ocean, kjer ni konkurence.
  • Dotcom Secrets, Russel Brunson. Odlična knjiga o prodaji, trženju, prodajnih lijakih.
  • Rich Dad, Poor Dad, Robert Kiyosaki. Klasika iz ’97, ki govori predvsem o tem, kako se mindset premožnih razlikuje od mindseta revnih.

Tukaj te čaka še en star seznam s podjetniško obarvanimi knjigami, za katere sem si zadala, da jih preberem.

TEČAJI, BLOGI, PODCASTI IN DRUGO

Največ mojega denarja gre za The Futur in IDEO tečaje, kjer nadgrajujem svoje znanje o strategiji, podjetništvu in design thinkingu. Oboje spremljam tudi na blogu, preko newsletterja in na socialnih omrežjih. Pri The Futur imajo v času korone 20% znižane tečaje. Med njimi lahko prebrskaš tukaj. Meni je njihov CORE Discovery omogočil, da sem v 2 mesecih od nakupa tečaja s pomočjo strategije služila 2x več, kot prej. Toplo priporočam vsem, ki se s strategijo šele spogledujete. Sicer pa imajo tudi fantastične tečaje o tipografiji, project managementu, letteringu, financah itd.

Julia Braga ima par odličnih e-knjig in framework course o brand strategiji (odprto samo še nekaj dni od objave tega prispevka). Julia me je v tem frameworku popolnoma navdušila nad orodjem za vodenje projektov in organizacijo Notion, ki ga zdaj uporabljam praktično za vse – za osebno življenje in posel.

Za ljubitelje strategije in začetnike na tem področju priporočam class Marka Pollarda na Skillshare.

Kar se tiče bolj poslovne plati: lani sem med drugim investirala v tečaje Paid in Full, Practical Project Management, Lean Startup, You Are A Business Not A Freelancer, Winning Clients Over, Managing Money, kmalu pa imam namen še v Growth Hacking with Digital Marketing, kjer ima prste vmes tudi fantastična Maja Voje, in pa Designing a Business. Letos sem se zaenkrat vpisala samo v malo dražji B-School pri Marie Forleo.

Če te zanima svet uporabniške izkušnje, ima UXPin cel kup brezplačnih e-knjig, webinarjev in zapisov.

Veš iz kje sem se naučila največ o uporabnikih in uporabniški izkušnji? Iz Mediuma. Resno. V poplavi zelo raznolikih člankov lahko najdeš zakladnico uporabnega znanja popolnoma brezplačno, samo išči pametno. Prototypr ima prav svoj UX Medium kanal, enako Muzli, kjer so vsebine bolj vizualne.

Na Udemy platformi imaš cel kup odličnih in poceni tečajev iz vseh mogočih kreativnih področij, pa tudi iz marketinga, podjetništva, tekstopisja in sorodnih vsebin.

Čeprav nisem ilustratorka in mi animacija ni najbližje, mi je bil brezplačen tečaj iz Khan Academy o storytellingu pri Pixarju izredno všeč. Uporaben za vse ustvarjalce vsebin, takšnih in drugačnih.

Poleg The Futur podcasta rada poslušam tudi LogoGeek podcast, Design Life in pa Design Matters.

Potem so tukaj naši kreativci “lokalci”, predvsem rada spremljam podcasta Zakulisje in Beyond users Alena Fejiča in pa Tandem izpod rok Romine Kavčič, ki je, mimogrede, nedolgo nazaj predstavila Design Strategy Guide, skoči pogledat fine vsebine!

Navdih za spletne strani iščem na Awwwards in Dribbble, za branding pri Mindsparkle mag, tako nasploh pa kdaj tudi pri Communication arts.

Še nekaj bolj podjetniško obarvanih podcastov:

APLIKACIJE, PROGRAMSKA OPREMA IN TEHNIKALIJE

Najprej so tukaj seveda Adobe programi. Aktivno in redno uporabljam Photoshop, Illustrator Lightroom in InDesign, malo manj pogosto Premiere in After Effects, vsake toliko pa še vedno odprem XD. V času korone Adobe ponuja 3-mesečni odlog plačila (le piši jim na live chat), konkurenčna programska oprema Affinity pa ponuja 3-mesečni brezplačni preizkus. Jaz ga bom sigurno koristila, saj čedalje več kolegov oblikovalcev prehaja na veliko cenejši, a približno enako zmogljivi Affinity.

Moja spletna stran gostuje pri Neoservu, ki ga zaradi super podpore priporočam vsem naročnikom. Narejena je na platformi Wordpress, ki je super preprosta za uporabo.

Moje najljubše aplikacije za kreativno delo na telefonu so VSCO, Snapseed in Lightroom za urejanje fotografij, InShot za video, ter Unfold in Mojo za instagram storyje. Za snemanje zaslona uporabljam Loom, za video klice pa Zoom.

Moje najljubše spletne platforme so Instagram (kot neke vrste osebni blog), LinkedIn (za networking) in Pinterest (za inspiracijo in moodboarde).

Nadaljujmo z organizacijo dela. Včasih sem uporabljala Trello zase osebno in za svoj posel, Asano pa za naročnike, kjer so bile ekipe večje in sem bila v delo vpletena širše. Danes uporabljam samo še Notion, ki združuje najboljše iz sveta Asane in Trella, hkrati pa je še Excel, Todoist, Evernote, celo CRM. Pravi powerhouse, a hkrati prepost, intuitiven in minimalističen, pa brezplačen (oz. če smo natančni, freemium). V primeru večjih ekip ponavadi komuniciramo preko Slacka. Svoje strateške branding delavnice izvajam preko platforme Miro.

Svojim financam sledim s pomočjo Excel tabele, ki je sestavljena iz tečaja Paid in Full ter delavnice “Delaš po c€ni?”, ki so jo nedolgo nazaj izvedli pri Poligonu. Fino je, da najdeš nekaj, kar deluje zate, ampak dejansko je Excel dovolj, ne potrebuješ nobene fancy programske opreme.

Moja super računovodkinja je Maja Terzič, ki ima kup izkušenj v meni sorodnih poslih.

Sicer imam poslovni račun pri neki slovenski banki, ki je ne bi omenjala, bi pa omenila svoj račun pri Revolutu, kjer je MasterCard za moje poslovne namene praktično brezplačen.

Če gremo še na tech, uporabljam kamero Fujifilm X-T20 (toplo priporočam Fotojamo za obisk, testiranje in nakup – najprijaznejši foto ponudnik pri nas!) in grafično tablico Huion Inspiroy Q11K V2 (poceni konkurenca Wacomu). V prihodnosti prihaja še nov računalniški setup.

MATERIALI

Brezplačne fotografije (tudi v komercialne namene) najdem na strani Unsplash, včasih tudi Pixabay in Pexels.

Mockupe za lepe prezentacije svojega dela največkrat kupujem pri Graphic Burger, Graphic Pear in Graphic River. Na Creative Market najdem tudi lepe fonte, predloge in grafike.

Teme za WordPress vedno kupujem pri ThemeForest, z enim očesom pa spremljam tudi irzedno popularne fotografske teme Flothemes.

Brezplačne pisave za komercialno uporabo najdem kar pri Google Fonts ali na Font Squirrel. Največ fontov do zdaj sem našla in kupila pri Typewolf in Fontshop.

Preproste grafične materiale, ki jih dodajam v svoje dizajne, včasih poberem na Freepiku, kjer imam tudi naročnino za komercialno uporabo. Enako za ikone, ki jih dobim pri Flaticon.

Psssst. Take in podobne vsebine pripravljam za svoj kreativno podjetniški newsletter. Vsake zadeve ne objavim tukaj, tako da se prijavi in bodi na tekočem. Te tedne govorimo o tem, kako se soočiti s korona virusom, se prilagoditi in iz njega priti močnejši kot kreativci in/ali podjetniki.

The post Seznam uporabnih virov za kreativne podjetnike appeared first on Mashanator.

]]>
Kakšni trendi nas čakajo v 2020? https://www.mashanator.eu/kaksni-trendi-nas-cakajo-v-2020/ Sat, 25 Jan 2020 06:09:20 +0000 https://www.mashanator.eu/?p=9213 The post Kakšni trendi nas čakajo v 2020? appeared first on Mashanator.

]]>

Zadnji mesec se vrti okoli poročil o trendih v 2020. Tako kot že nekaj let do zdaj, se tudi letos za teh nekaj tednov spremenim v Alico in se z glavo naprej potopim v malo morje poročil in napovedi. Nekatera napovedujejo, druga ugibajo. Tudi letos imajo kup skupnih točk. Spodaj te čaka neke vrste meta analiza, ki jo zase opravim vsako leto, pa sem si rekla – eh, zakaj pa ne bi delila. Kaj nas torej čaka in kam se veter obrača?

(Trendi niso hierarhično razporejeni)

Mešanica digitalnega in resničnega

Še naprej beremo o napredku in vse večjih razsežnostih uporabe pametnih tehnologij in digitalizacije v smeri ustvarjanja navidezne in obogatene resničnosti. Hkrati z razširitvijo 5G tehnologije lahko pričakujemo tudi razmah AR in VR marketinga. Tema večih poročil letos so digitalni dvojčki, strojno učenje, 3D tiskane pametne simulacije in “čuteča” tehnologija. Trendi napovedujejo še bolj zamegljene meje med fizičnim in digitalnim svetom. (Frog, Twitter, Gartner, Isobar, Trend watching, JWT, Mindshare, … se strinjajo)

Krožno gospodarstvo in zelena podjetja

Govorimo o planetocentrizmu. Trajnostna gibanja niso samo trend med milenijci, prepletajo se tudi s poslovnimi modeli. Tako multikorporacije kot mikropodjetja čutijo, da se pritisk okoljske odgovornosti prenaša s potrošnikov nanje. V 2020 lahko pričakujemo, da bo še več podjetij vključilo trajnostni aspekt v svoje strategije. Postaja očitno, d a potrošniki čedalje raje “nagrajujejo” zelena podjetja s še več zvestobe, predanosti in posledično seveda – z nakupi. V poročilih se tako pojavljajo besedne zveze kot so čiste korporacije, nakupovanje z vrednostjo, aktivizem znamk, znamke z misijo, odgovorno potrošništvo, 2nd hand, … (Pinterest, Twitter, Ford, Deloitte, Landor, Forrester, JWT in drugi se strinjajo)

Krožno gospodarstvo in zelena podjetja

Vir: Facebook IQ

Mentalno zdravje

Čedalje več bo govora o stresu, anksioznosti, depresiji, izgorelosti, pritisk družabnih omrežij in ekranov nasploh. Že v 2019 smo tako opazili velik preskok v usmeritvah komunikacije znamk, letos pa si upam trditi, da bo tega samo še več. Komunikacije znamk so se in se bodo zavrtele v vrtincu terminov, kot so počasni turizem, holistično zdravje, digitalni detoks, čutna tehnologija, čuječnost, odklop, globoko notranje zdravljenje, … (Hubspot, WGSN, JWT, Twitter, Pinterest in drugi se strinjajo)

Vir: Sparks & Honey

Strpni svet socialnih omrežij

Dandanes skupnosti gradijo znamke in znamke nosijo odgovornost, da v skupnosti prinašajo odgovorno vodenje ali spremljanje za posledično odgovorno komunikacijo in odnose v skupnostih. Že leta govorimo o anti-bullying kampanjah in verjetno bo tovrstnih vzgibov čedalje več, sploh v trendu, ko se naša družba (bolj ali manj uspešno) uči sprejemanja “drugačnosti” in razbijanja tabujev ter mej v različnostih. (The Future Laboratory, Edelman, Landor, JWT,  Twitter in drugi se strinjajo)

Življenjska uporabniška in nakupna izkušnja

Uporabniško usmerjeno oblikovanje in načrtovanje izkušenj je nekaj, za kar me neizmerno veseli, da se iz leta v leto bolj razvija in postaja skorajda neizogibna komponenta delovanja marsikaterega podjetja. V zadnjih letih je bil trend fokusiranja na posameznika, kar so podjetja dosegala z empatijo in študijo posameznikovih korakov v interakciji z znamko. Kaj pričakujemo v 2020? Fokus na to, kako to interakcijo ohranjati dobro skozi daljša časovna obdobja. Na porastu so podjetja, ki omogočajo trajnostne produkte namenjene dolgoročni rabi, pa tudi storitve, kjer je v igri krožno gospodarstvo (ponovna uporaba izdelka, program vračanja uporabljenega izdelka, …), pri tem pa ponujajo odlično izkušnjo, s katero gradijo zaupanje. Zaupanje znamki je najmočnejša valuta dandanes, sploh v času, ko kupec postaja del znamke. Ključne besede v tem segmentu za 2020 so vključenost uporabnika, experience design, doživetveni produkti, celostno oblikovanje storitev (service design), user-generated content … (Google, Adobe, Accenture Fjord, Hubspot, Kelton in drugi se strinjajo)

Stranke kot del znamke: Deloitte

Vir: Deloitte Insights

Nove perspektive identitet

Če smo v prejšnjih letih naredili kakšen korak nazaj in kot znamke (in posamezniki) z odprtimi rokami pozdravili nove definicije identitete, lahko pričakujemo, da bodo v 2020 podjetja prevzela pobudo in začela servirati s produkti, storitvami, orodji in komunikacijo, ki bo predstavljala širok spekter uporabnikov in razbijala stereotipe. Pričakujemo lahko več govora o enakopravnosti in predstavništvu raznolikih skupin. Večkrat bomo slišali besedne zveze kot so vključenost, spolna nevtralnost,  spolna fluidnost, samoidentifikacija, predstavniki, … (Twitter, Pinterest, Ford, Accenture Fjord, Trend Hunter in drugi se strinjajo)

Varnost in zasebnost

Iz leta v leto se povečuje zaskrbljenost potrošnikov okoli varnosti njihovih podatkov, predvsem na spletu, kjer nam razni vdori in zlorabe niso tuje zadeve. Čeprav se na širši ravni odvija veliko sistemskih in celo zakonskih izboljšav na področju varnosti in zasebnosti, številko zaskrbljenih tudi narašča – GDPR ni bil dovolj. Na strani lastnikov aplikacij, spletnih mest, spletnih trgovin in drugih digitalnih produktov danes leži odgovornost, da uporabniku zagotovijo varno uporabo njihovih produktov v vsakem trenutku. In ne samo, da to zagotovijo, tudi da to skomunicirajo. Zanimiv zna biti tudi presek umetne inteligence in varnosti, saj se čedalje več ljudi zavija v anonimni plašč vseh mogočih filtrov in alter egov na spletu, ki jih računalniško generirana grafika omogoča. Pri Gartnerju so pripravili fantastično poročilo, ki odlično komentira podatkovno etiko, varnost in zasebnost v digitalno rastočem svetu.

Varnost in zasebnost na spletu

Vir: Twitter 

Pametno zdravje

DNK testiranja zavoljo izrisa družinskega drevesa so v ZDA že nekaj let trend, med tem ko pri nas le radovedno opazujemo, kako v tujini naraščajo produkti in storitve, ki ponujajo personalizirane rešitve glede na strankin DNK (ali kaj drugega). Prehranski načrt na podlagi bakterij v črevesju? Pametna stranišča, ki lahko odkrijejo nevarne bolezni iz telesnih izločkov? Ne moremo si predstavljati, kaj vse že obstaja in se ne ustavlja – vrednost te niše vztrajno narašča. Pri tem je zanimivo, da takoj, ko pride v igro zdravje, ogromen delež uporabnikov prav želi deliti vse intimne podatke o sebi, med tem ko so pri aplikacijah, družabnih omrežjih in drugih digitalnih stvareh čedalje bolj zadržani. Pričakujemo, da se bo tudi na tem področju s časom moral sformirati zelo strog nadzor nad varovanjem podatkov. (Povzeto po poročilu Precision consumer 2030, Sparks&Honey)

Na drugi strani ta trend potrjuje tudi študija pri PWC, kjer je kar 75 % vprašancev (vzorec dobrih 21.000) odgovorilo, da ima na telefonu do 3 aplikacije povezane z zdravjem, fitnesom in dobrim počutjem. Najbolj so popularne aplikacije, ki nadzorujejo spanec, nas vodijo skozi športne aktivnosti in nam pomagajo pri hujšanju ter zdravi prehrani. Zelo blizu so tudi aplikacije za spremljanje ženskega cikla in plodnosti, pa aplikacije za uravnavanje stresa in aplikacije z informacijami o prvi pomoči.

Ključne besede, ki jih v prihodnosti lahko na tem področju slišimo čedalje večkrat so še biohacking, biopodatki, biobanke, biometrični podatki, …

Kaj vse lahko še pričakujemo?

Zgoraj so zajete le skupne točke poročil, ki so se največkrat pojavljale, vsekakor pa je napovedi mnogo več in glede na to, kar nas zanima, najdemo tudi tiste bolj specifične za določeno področje. Jaz sem se razveselila še rasti trenda v govoru o spiritualnosti na Twitterju, pa rasti zanimanja za do »zelenega« odgovornega turizma na Pinterestu in pa celovitega poročila pri Keltonu, kjer je postalo popolnoma jasno, da se tudi jaz sama nagibam v pravilno smer – brand strategijo. Po grafu spodaj lahko sklepamo, da je to nekaj, v kar bo v prihodnje investiralo čedalje več podjetij (preberi v tem zapisu zakaj).

Vir: Kelton Group

Si želiš več podobnih vsebin? Prijavi se na kreativno podjetniški newsletter, kjer bom vsake toliko s tabo delila svoj pogled na razvoj trendov v svetu.

The post Kakšni trendi nas čakajo v 2020? appeared first on Mashanator.

]]>
Katere veščine v kreativnih poklicih manjkajo https://www.mashanator.eu/katere-vescine-v-kreativnih-poklicih-manjkajo/ Thu, 14 Nov 2019 19:11:01 +0000 https://www.mashanator.eu/?p=9140 The post Katere veščine v kreativnih poklicih manjkajo appeared first on Mashanator.

]]>

Na našem trgu (no, pa tudi na tujem, samo da se zaenkrat še bolj kot ne gibljem po naši dragi slovenski zemljici) opažam, da so kreativna dela vsako leto v večjem porastu. Več povpraševanja, več ponudbe, več konkurence, pa hkrati tudi več nezadovoljstva. Opažam, da je čedalje več naročnikov kreativnih storitev nezadovoljnih z izvajalci, pa tudi da kreativci jamrajo čez naročnike ni nič novega. Zakaj je trenja čedalje več in zakaj v kreativi čedalje težje najdemo skupni jezik? Kako bi se spet lahko povezali? O tem sem razmišljala v tem zapisu.

Zakaj se dogaja

razpad med iskalci kreativnih rešitev in izvajalci?

Zakaj imamo oblikovalci, umetniki in izvajalci sorodnih kreativnih storitev čedalje več težav pri komunikaciji z naročniki? Zakaj imamo naročniki čedalje večje težave pri delu z izvajalci? Odgovor ni enostaven in se skriva v več plasteh.

Kot oblikovalka se bom najprej sama pokritizirala in priznala, da nam velikokrat v glavo stopi ranjen ego. Kreativno delo je lahko precej oseben poklic, kamor vlagamo svojo dušo, tuja in velikokrat izrazito subjektivna kritika pa je glavni akter v objektivni uspešnosti naših idej. Čutiš ta prepad? Z leti se sicer lahko naučimo kritiko sprejemati (in jo tudi podajati) na zrel, čim bolj objektiven način, vendar vseeno sem ter tja kakšnega kreativca nerazrešeni kompleksi okoli kritike lahko zapeljejo v nezdravo mero arogance po eni strani, ali pa nezdravo mero samokritike.

Potem smo tu naročniki. Tudi sama sem sem pa tja v vlogi naročnika drugim kreativcem. Smo računalniško in digitalno pismeni, obdani s hiperpotrošniškim svetom, kjer prodaja videz, estetika, feel. Vemo, kaj je generalno gledano “dobro” in vemo, kaj je generalno gledano pod nivojem. Ko iščemo kreativno rešitev, poznamo že obstoječe rešitve na trgu, ki so iz vidika kreative dobro rešene. Nivo pričakovanja je izjemno visok in vedno iščemo presežke. Vedno iščemo nekaj, kar bo na Pinterestu nov hit. Nekaj, kar bo pobralo kakšno dizajnersko nagrado. Težko se ustavimo.

Morje dejavnikov, ki samo ojačajo prazen prostor med kreativci in iskalci kreativnih storitev, je neskončno. To so lahko še na primer karakter, globina denarnice, nerazumevanje potreb sogovornika, nerazumevanje kupcev, nerazumevanje ciljev, trga, vrednot, platform trženja in še in še in še. A prav vsakega od teh dejavnikov bi lahko vsaj malo omilili, če bi delali na velikokrat zanemarjenih veščinah.

Kako lahko kreativci postanemo boljši kreativci

… in na ta način olajšamo delo sebi, izboljšamo izkušnjo za naročnika, ter hkrati v svet prinesemo fenomenalno rešitev? Kar nekaj let sem podzavestno opazovala dinamiko odnosov pri svojih naročnikih in pri kolegih ustvarjalcih. Prebrala nešteto debat, forumov in knjig okoli tega. In kar je najpomembnejše – skozi leta opazovanja sem se naučila (in se še vedno intenzivno učim), kako sem lahko vsak dan boljša kreativka in naročnica.

Nauči se komunicirati

Dialog je vedno dvosmeren. Nauči se dobro in aktivno poslušati, pa tudi preudarno predajati svoj del pogovora. Če imaš možnost, posnemi svoje pogovore s sogovornikom in jih poslušaj za nazaj. Kje najdeš šibke točke? Kaj bi lahko povedal bolj sočutno, kaj bolj odločno, kje je naprej stopil ego, kje sogovorniku nisi pustil do besede, kje ga nisi hotel razumeti in kdaj si bil tiho, ko ne bi smel biti? Tehnika snemanja je super priročna tudi pri učenju telefonskega pitchanja ali prodaje samega sebe. Res ni prijetno poslušati in podoživljati svojih kiksov, ampak tako se največ naučimo.

Uči se podjetništva

Ko sem se vpisala na faks, se mi je obračalo ob misli na podjetništvo, finance, menedžment, ekonomijo in vse v sorodnih vodah. V glavi sem si izrisala stereotip o kravatah, pogovore o borzi in delnicah in o diktatorskih egoistčnih direktorjih. Šele s prvim korakom na svojo samostojno poslovno pot sem odkrila, kako krasno je lahko podjetništvo, ko se mu prepustiš, saj hitro začne delovati v tvoj prid. Je nekaj, kar si lahko sam prikrojiš po svojih potrebah, znanjih in zmogljivostih. Ampak več, kot v podjetniška znanja vlagaš, več dobiš nazaj.

Opažam na primer, da ogromno kreativcev ne govori jezika svojih naročnikov. In njihovi naročniki so ljudje s poslom, ljudje, ki jim veliko pomenijo številke, ljudje, ki so odvisni od dobička in vsako investicijo jemljejo smrtno resno. Nas, kreativcev, v (naših) šolah nihče ne uči o poslovnih modelih, o financah podjetja, o raziskavi trga, … In če nismo imeli vmes priložnosti delati v kakšni agenciji ali pa v marketingu, ne razumemo KPI-jev, prvič slišimo za ROI, ne poznamo razlike med B2B in B2C in kako se ta dva polja razlikujeta po oblikovnih potrebah. In vse to je samo majhen košček površine sveta, ki ga ne razumemo, sveta, ki se v osnovi ne prepleta z veščinami prodaje, vodenja in številk. Posledično čedalje več oblikovalcev naročnikom prodaja lep logotip, ki pa nima funkcije. Lepo spletno stran, ki ne privablja ogledov in ne tvori konverzij, kaj šele da bi bila uporabniku prijazna. In tako dalje. Ni čudno, ker je to edino, kar znajo! Posledično sta obe strani nezadovoljni, saj ne razumeta potreb druga druge, ne razumeta stališč nasprotne partije in ne znata skomunicirati, kako nastala nesoglasja rešiti.

Nauči se pogajati

Tole je podtočka, ki spada malo h komunikaciji in malo k podjetništvu. Pogajanje je veščina, ki se jo lahko priučimo. Z učenjem pogajanja dobimo odličen objektiven vpogled v svoje delo in doprinos k drugim, ter se ga naučimo efektivno prodati naprej. To pišem zato, ker se na naših tleh dumping širi kot kuga – zahvaljujoč porasta nekvalitetnih izvajalcev kreativnih storitev, eksponentno s tem pa raste tudi prepričanje iskalcev storitev, da je kreativa komoditeta, ki jo lahko počne vsak. Ker rezultat kreativnega dela velikokrat ni oprijemljiv, nima mase, nima takojšnje povrnitve investiranih sredstev, ne obrne našega življenja na bolje v trenutku, naročnik težko razume, zakaj so cene relativno visoke. Sploh v svetu, kjer na Upworku v minutki najdemo ustreznega delavca iz Filipinov, ki nam logotip naredi za 50 €. Zato je toliko bolj pomembno, da se svojo dodano vrednost naučimo dobro prodati in da tako obe strani razumeta, zakaj je cena takšna kot je. Če te zanima tematika pogajanja, ti v branje priporočam knjigo Win Without Pitching. Na nas kreativcih je, da se naučimo argumentirati, zakaj je naše delo vredno toliko, kot je. Ne moremo pričakovati, da bo v svetu dumpinga to delo opravil naročnik namesto nas.

Treniraj empatijo in čustveno inteligenco

Obeh se lahko naučimo in izgovor, da »tega pač mi nimamo«, je samo to – slab izgovor. V svetu, kjer je so danes uporabnik, končni kupec in ciljno občinstvo v fokusu, si enostavno ne moremo privoščiti, da empatijo zanemarimo. Delo s poudarkom na ciljne skupine naročnika naredi naše končno delo veliko bolj efektivno, uspešno in predvsem profitabilno (kar konec koncev odloča o tem, ali je naročnik zadovoljen ali ne). Če tega ne počneš, se avtomatsko postavljaš kar nekaj korakov za konkurenco. Pa si to res želiš?

Ogromno kreativcev dela s fokusom na pregledu trenutnih trendov v svetu oblikovanja. Skok nBehance in že misli, da bo izdelek dober, če je podoben dobrim praksam objavljenim tam gor. Če je v nekem trenutku popularen kaligrafski logotip in je oblikovalcu ta stil všeč, bo naredil vse, da ga proda naročniku. Ne da bi sploh pomislil, ali je take vrste logotip sploh smiseln za naročnikovo področje dela, kaj šele, kaj si o tem mislijo naročnikovi končni kupci. Najhujše pa se zgodi v primeru, ko je oblikovna rešitev všeč tako izvajalcu kot naročniku, ciljni skupini pa ne. Kdo je zdaj tukaj zmagal? Prav nihče.

Če plastično karikiram: če ti naročnik pove, da mu je všeč logotip rdeče barve in da to od tebe pričakuje, še ne pomeni, da ima rdečo barvo rado tudi njegovo občinstvo. Na nas kot kreativcih pa leži odgovornost, da to razumemo. Boš sprejemal ukaze naročnika ter bil tiho, ali pa boš razložil situacijo in delal v njegovo resnično dobro?

Vsem kreativcem zato polagam na srce, da nekaj svoje energije in časa usmerijo v učenje o uporabniški izkušnji. To pa zato, ker s pomočjo UX (user experience) metod dela zelo enostavno dobiš orodja, s katerimi si lahko pomagaš pri svojem delu in tako zares razumeš ciljne skupine svojih projektov. Preberi si kaj o personah, o uporabniški poti, izvedi kakšen intervju, raziskavo, anketo, vprašalnik, … In konec koncev – empatijo ter čustveno inteligenco razvijaš tudi zato, da bolje komuniciraš, o čemer smo že govorili.

Pssst. Na svojem newsletterju bom za vse, ki se pofočkate kot kreativci, pripravila email z vsemi mojimi najljubšimi kanali za učenje o uporabniški izkušnji. Prijavi se in ne zamudi tega!

Imej holističen pristop

Ne, ne govorim o placebo sladkorčkih. Govorim o interdisciplinarnosti in videnju širše slike. Kot kreativec si nikoli ne zapiraj obzorja v okvir, ampak pojdi izven njega. To, kako pomemben je končni uporabnik, smo že obdelali. Zdaj pa pojdi še čez to. Razumi poslovne cilje naročnika. Razumi človeško fiziologijo in psihologijo in ju izkoristi v svoj prid. Delaj za dobro družbe, delaj odgovorno in sprejemaj odgovorne izbire (materiali, pristopi, izvajalci, …). Razumi celoten cikel projekta, ki ga soustvarjaš. Razumi življenjski cikel produkta ali storitve. Kje se je njegova zgodba začela, kakšne so vizije, kje bo čez 10 let? In kakšna so predvidevanja o spremembah trga, bo tvoja kreativna rešitev trajna in če ne, kako dolgo lahko zdrži, preden jo trg povozi? Tudi vse te stvari se da naučiti. Priporočam ti, da se že pred sestanki usedeš in se pripraviš, narediš svojo mini raziskavo, zrišeš kakšen miselni vzorec, kjer vsa ta področja pokriješ. Pripravi globlja vprašanja in daj naročniku vedeti, da ne delaš “samo” na logotipu, “samo” na spletni strani, “samo” na določeni kampanji, ampak da gledaš širše. Na ta način lahko delaš celovito, posledično pa naročniku prinašaš neprimerljivo več vrednosti, kot bi jo brez tovrstnega širokega pogleda. In konec koncev – s takšnim pristopom lahko brez sramu vedno računaš več.

Ne delaj po ukazih, ampak diagnosticiraj

Kot sem govorila v zapisu o tem, zakaj je strategija ključna osnova za dobro celostno grafično podobo, ponavljam tukaj. »Potrebujem spletno stran,« ni problem. Problem je, da nimamo vzpostavljene stične točke s potencialnimi kupci, kjer kupec lahko o nas kaj izvedel in kjer bi ga lahko pripeljali do nakupa. Dokler bomo delali po ukazih, kot so: »Potrebujem logotip, potrebujem CGP, potrebujem 5 videov, potrebujem 10 fotografiij, potrebujem 20 ilustracij, …« in podobno, bomo samo izpolnjevali ukaze, ki so pravzaprav neke subjektivne domneve naših naročnikov, vendar v večini primerov ne odražajo dejanskega problema, dejanske bolečine, ki se je želijo rešiti. Dejanski problemi naročnika se lahko skrivajo v tem, da nima enotne podobe na platformah, da ni prisoten na pravih kanalih, da ne ujame prave ciljne skupine, da na spletni strani ne pretvarja obiskovalcev v kupce, da njegove objave na družbenih omrežjih ne iniciirajjo komunikacije s sledilci. To so težave. Ne pa pomanjkanje estetskih kreativnih elementov.

Zato sprašuj prava in dobra vprašanja. Koplji globoko. Odkrij, kje naročnika boli. Ga boli, da nima dovolj obiska? Da njegova znamka ni prepoznavna? Da se ciljna skupina ne poistoveti z obstoječimi besedili ali fotografijami? Ko najdeš problem, ga reši, namesto da ga zignoriraš in začasno prikriješ. Poglej si konkurenco, poglej si ciljno skupino, poglej dosedanje materiale in ugotovi, kaj manjka. Kje lahko prineseš več. Spet – ne samo, da te to naredi boljšega kreativca – tudi ceno ti dvigne.

Menedžeriraj samega sebe (in ekipo)

Veš kaj naročnike najbolj spravi iz tira? Da nismo točni, pa da se ne držimo rokov in dogovorov. Tukaj veliko teže pade na nas, izvajalce. Na nas je, da sestavimo dobro in realistično pogodbo o sodelovanju, ki zavezuje tako nas kot naročnika, da se držimo svojih odgovornosti. Ne varuje samo naročnika, varuje tudi tebe, kot izvajalca (v primeru neplačil, zamujanja z dostavo materialov, dodatnim delom ipd.). Investiraj v odvetnika, s katerim vsaj na začetku sestaviš nekakšen osnutek dobre pogodbe o sodelovanju. Investiraj teh par 100 € za dober in fleksibilen osnutek pogodbe, tudi če ga vnaprej želiš prilagajati sam.

In ko z naročnikom govoriš o rokih, glej realistično, ne optimistično. Svojim realnim rokom vedno dodaj kakšen teden več. In v primeru, da kaj pride vmes, ne laži. Ne skrivaj se. Ne ignoriraj. Bodi človek in povej po pravici, ljudje razumemo, da se življenje pač zgodi. Razni izgovori o družinskih težavah, bolezni, pokvarjenih diskih in pozabljenem laptopu ti samo nižajo integriteto, laži pa se dobro čutijo ter razvejo, tudi digitalno.

In potem je tukaj še tisti večji del – organizacija svojega dela. Znaš projekt časovno opredeliti? Razumeš mehanizme svoje produktivnosti? Imaš kakšen način, kako slediš svojemu napredku in napredku svoje ekipe, če jo imaš? Jaz uporabljam kombinacijo Trello platforme in old school pisanja to-do seznamov v temu namenjene zvezke, kjer spremljam potek dela pri posameznih projektih in napredek po dnevih hkrati. Biti sam svoj project manager ni enostavno, ampak je nujno potrebno, če želimo pri naročniku pustiti dober vtis in dobiti še kakšno fino referenco. Če mi kot izvajalci zamujamo, lahko sami sebi skopljemo luknjo, med tem ko zamujanje naročnika nanj in njegovo verodostojnost ne bo imelo večjega vpliva. Mentaliteta v stilu “če zamuja on, lahko tudi jaz,” ni dober odraz zrelosti. Zavaruješ se vedno lahko tako, da v primeru zamude naročnika v pogodbi definiraš posledice in časovni zamik, ki ga zamujanje prinese.

Projekte zaključi, kot se zagre

Konec projekta. Končne datoteke zapakiramo v ZIP, pošljemo na email, izstavimo račun in se ne slišimo nikoli več. Kaj znano? Na žalost se to velikokrat zgodi ob časovnih pritiskih, vendar bi tudi z zamikom kakšnega tedna projekt brez problema zaključili tako, kot bi ga morali. Pa iščemo izgovore in pozabimo.

Kljukice za dober odnos in dobro delo lahko pobereš tudi na čistem zaključku, ne samo tekom dela. Če na koncu projekta izgineš v zrak, bo še tako zadovoljen naročnik razočaran. Kreativci se moramo naučiti negovati vzpostavljene odnose, pa ne samo zaradi naročnika, ampak tudi zaradi sebe. Naročnik, s katerim si ostal v stikih še po zaključku, ga vsake toliko povprašal o napredkih in delu, ti bo brez težav spisal bleščečo referenčno besedilo. In to veliko pomeni nadaljnjim, potencialnim naročnikom.

Še ena prednost vzornega zaključevanja projektov obstaja. Če smo poskrbeli za dokumentacijo, za čudovito zaključno prezentacijo, če smo definirali metriko, s katero lahko merimo uspešnost našega dela in si s tem odpremo vrata v nadaljnja sodelovanja z naročnikom … smo si avtomatsko pripravili tudi vse potrebne materiale, da zgradimo odlično študijo primera (case study). Protfolio, kjer predstaviš samo končni produkt in dodaš nekaj ključnih informacij o projektu, ni efektiven portfolio (ja, tudi jaz sem kriva tukaj, prenova me še čaka). Veliko bolj uspešen je portfolio, ki ga oblikuješ kot študijo primera, v kateri predstaviš izhodišča projekta, problematiko, raziskavo, osnutke, reševanje problema, pristop in izzive (preklikaj primere tukaj, to naj nam bo vsem vzor, prav?). Naročniki radi vidijo resničnost in plastičnost izzivov, ki jih znaš rešiti. Tvoj proces jih prepriča bolj, kot končni rezultat, če je že končni rezultat na prvo oko dober.

Nikoli se ne nehaj učiti

Moja generacija je generacija, ki je odraščala z razvojem računalništva, a vseeno kup mojih vrstnikov računalnika doma ni imelo tudi do nekje 12. leta. Pametni telefoni z nami niso dolgo, tudi Instagram storyji, ki so nam danes samoumevni, obstajajo šele par let. Ne predstavljamo si, kam se bo ta svet premaknil že v naslednjem desetletju. Zato je pomembno, da ne zaspimo na svojih lovorikah, temveč da neprestano investiramo v svoje znanje. Ker se na posodabljanje našega formalnega izobraževalnega sistema na področju kreativnosti malo težje zanesemo in to vemo, naj to ne bo izgovor. Na spletu je kup brezplačnih vsebin, s katerimi lahko rastemo, kaj šele plačljivih! Zato ob priložnosti nadgrajuj svoja znanja in pa spremljaj, kam se svet premika in kam grejo trendi. Vedno lahko najdeš čas za hiter YouTube tutorial, za poslušanje podcasta med kuhanjem, ali pa za hiter scroll skozi profile na socialnih omrežjih, ki predstavljajo trende v industriji. Tudi kup platform, kjer se lahko učiš, prejmeš, če se kot kreativec prijaviš na kreativno podjetniški newsletter.

Če mene vprašaš, se danes najbolj splača investirati v nova znanja na področju uporabniške izkušnje, strategije, dizajn menedžmenta in oblikovalskega mišljenja. Poleg podjetništva in sorodnih področij, kot smo govorili na začetku. Če vse to skupaj nadgradiš še s tehničnim znanjem v nišni smeri, kjer se želiš uveljaviti, je pa zmaga že tvoja.

 


 

Et voila, pa smo zaključili še z eno kreativno podjetniško vsebino. Iz srca upam, da ti kakšna informacija pride prav in da te je zapis vsaj malo zmotiviral, da začneš na določenem področju, kjer prepoznaš svoje šibkosti, počasi tudi delati. Naj te ne bremeni ideja o rasti, saj je rast nekaj najlepšega, kar se kreativnim ljudem lahko v karieri zgodi. Prepusti se in uživaj v vsakem koraku, pa obilo sreče ti želim.

Hej, imaš še kakšno idejo o tem, katere veščine nam kreativcem velikokrat manjkajo? Vesela bom, če si vzameš trenutek in svoje razmišljanje deliš z mano v komentarju.

The post Katere veščine v kreativnih poklicih manjkajo appeared first on Mashanator.

]]>
Moji podjetniški in karierni cilji v naslednjem letu https://www.mashanator.eu/moji-podjetniski-in-karierni-cilji-v-naslednjem-letu/ Tue, 01 Oct 2019 17:01:22 +0000 https://www.mashanator.eu/?p=9026 Danes zjutraj sem odprla Facebook in cela presenečena ugotovila, da danes praznujem 1 leto od odprtja svojega s.p.-ja. Kaj sem ob takrat zapisala, lahko prebereš tukaj. Iskreno – ne morem verjet, da sem na kaj takega pozabila, sploh ker sem človek, ki ima vsako drobnarijo v koledarju in ki si praktično zapomni vse posebne priložnosti […]

The post Moji podjetniški in karierni cilji v naslednjem letu appeared first on Mashanator.

]]>
Danes zjutraj sem odprla Facebook in cela presenečena ugotovila, da danes praznujem 1 leto od odprtja svojega s.p.-ja. Kaj sem ob takrat zapisala, lahko prebereš tukaj. Iskreno – ne morem verjet, da sem na kaj takega pozabila, sploh ker sem človek, ki ima vsako drobnarijo v koledarju in ki si praktično zapomni vse posebne priložnosti z datumi in urami vred. Sploh pa zato, ker je 1. oktober že nekaj let zame pomemben datum. Novi letniki faksa, konec dela na Porscheju, odprtje s.p.-ja, … In še vedno v toku vsega skupaj enostavno pozabim. No, pa saj je konec koncev samo datum.

Eno leto kasneje

Kaj me je prvo leto samostojnega podjetništva naučilo

Nekako ne morem oprijeti dejstva, da sem v vsem skupaj šele eno leto. Ko si kar naenkrat na tej novi, burni poti, se stvari odvijajo tako hitro in nepredvidljivo, da lahko nabereš izkušenj parkrat več, kot si jih tekom 3 let faksa. V zadnjem letu se mi je tako velikokrat znašla v situaciji, ko so ljudje izpostavili nenavadno razmerje med mojo starostjo in znanjem. Vzporedno s tem sem neznansko vesela, da nas čedalje več mladih podira tabuje s kariernimi premiki in tako navajamo družbo, da trdno, pametno in predano delo premosorazmerno vpliva na kvaliteto našega znanja.

Naučilo me je še ene ključne stvari in to je, da moram lekcije v življenju čim hitreje ozavestiti, jih predelati in spremembe implementirati v trenutku, z vizijo za prihodnost. Samorefleksija tekom projektov in dela je še dodatno podžgala moj osebnostni problem, ki je, da ne znam živeti v trenutku. Zaradi tega bom tudi danes, tukaj, zdaj, prenehala s pisanjem o tem, kaj sem se v tem kratkem obdobju naučila. Pač pa se bom raje osredotočila na to, kaj bom spremenila v naslednjem letu in v vsakem novem trenutku čudovite podjetniške poti, na kateri sem. Raje gledam naprej, kot pa nazaj.

Skok v prihodnost

Moje vizije, namere in cilji za naslednje leto

Zadnjih nekaj mesecev sem se v smislu svojega poklica nekoliko izgubila. Dejstvo je, da sem zrasla in prerasla določena področja, s katerimi sem se dolga leta ukvarjala. Tako na primer od nedavnega ne delam več spletnih strani, temveč se usmerjam predvsem v strategijo in vizualne identitete znamk (ali drugače, lepo po naše – znamčenje). Trenutno sem v čudovitem procesu preblikovanja moje lastne “znamke”, če temu lahko tako rečem. Naposled me je (ponovno, kljub ponavljajočim ciklom izgorelosti), spet streznilo zdravje – tokrat živci moje leve roke, ne samo nedolžna utrujenost. Zaradi tega sem v zadnjem mesecu spet začela svojo pozornost usmerjat proti osebni rasti, notranjemu miru in predvsem – spet sem začela uživat v življenju, svojo anksiozno motnjo pa posledično potiskat na stranski tir. To, dragi moji, je bila moja prva lekcija, iz katere sledi moja najpomembnejša vizija za prihodnost.

Oblikovanje kariere okoli življenjskega sloga, in ne obratno.

Dolga leta sem se borila z deloholikom v sebi. In počasi ga premagujem. Dojemam, da mi ne prinaša čisto nič dobrega in da me vodi v kolaps, kadar se mu pustim voditi. Prejšnji teden sem od nekega headhunterja dobila vabilo na razgovor za mesto kreativnega direktorja v agenciji, ki se ukvarja z brandingom, ampak za delovno mesto bi se morala seliti v tujino. To je nekaj, ob čemer bi še eno leto nazaj skočila v zrak in že pakirala kovčke. Danes? Ne hvala. Če bom šla kdaj v tujino, bo to zaradi mojega življenja in osebnega interesa, ne zaradi službe.

Posledica te vizije je tudi, da zmanjšam količino svojih produktivnih ur, da zmanjšam število operativnih ur in se začnem ukvarjati tudi s svetovanjem, poučevanjem in začnem s kreiranjem produktov/vsebin, ki mi bojo prinašale “pasiven” pritok kapitala na dolgi rok. Denar me že dolgo ne motivira več. Motivira me količina prostega časa, ki ga bom lahko posvetila sebi, bližnjim, športu, potovanjem in hobijem, kot je slikanje.

Specializacija

V lanskem zapisu ob odprtju s.p.-ja sem se na veliko ukvarjala z uporabniško izkušnjo, uporabniškimi vmesniki in spletnimi mesti. Ta izkušnja mi je dala ogromno znanja, brez katerega ne bi prišla do spoznanja, področja, kamor se usmerjam zdaj – branding in strategija znamk. Vse skupaj namreč temelji na globokem razumevanju ciljne skupine in uporabnika, na analizah in raziskavah, na dejstvih in ne kreativnih ugibanjih, na merljivih ciljih in usklajevanju s poslovnimi cilji. V naslednjem letu je moj cilj močno pozicioniranje na tem področju, nabiranje izkušenj in seveda dobrih odzivov zadovoljnih naročnikov.

Konec freelanceanja

V Sloveniji nam kreativnim s.p.-jevcem velikokrat na glavo samodejno pade freelancerska krona. Priznam, ko začneš in si kar naenkrat nek mistični freelancer, sam svoj šef, upornik, je občutek fin. Zame osebno je ta občutek dokaj hitro minil. Ne želim biti freelancer, želim biti biznis. Zakaj? Ker rada delam na dolgotrajnih zgodbah, na neskončno razvijajočih znamkah, ne pa na enkratnih projektih z omejenim obsegom, časom in denarjem. Moja misija ni pokljukati čim več znamk, da dobim njihove logotipa med reference, ne, moja misija je čim bolj obogatiti tistih nekaj izbranih in strastnih znamk, s katerimi delam. Moja misija ni z leti v nedogled višati svoje urne postavke, s katero bi lahko izstavljala višje račune enkratnim naročnikom. Poleg tega moj dolgoročni cilj ni delati sama, ampak imeti ekipo (držimo pesti, da že drugo leto), s katero bom lahko delala na večjih in obsežnejših projektih.

Prerazporeditev časa

V prihodnjem letu je moj cilj, da se naučim pametno ravnati s svojim časom, ki je konec koncev, meni osebno najdražja valuta. Ko začneš svojo samostojno podjetniško pot, se ustrašiš. Bo dovolj strank? Bo dovolj dela? Bom čez mesec zaslužil dovolj, de pokrijem vse? Si bom lahko privoščil počitnice? Vsa ta vprašanja te lahko obsedejo in kar naenkrat ne delaš samo 8 ur na dan, ampak 10+, da potešiš še tisto eno neučakano stranko. Potem moraš nekam vriniti še čas za sestanke, čas za prevoz do sestankov, networking, posodabljanje svojega portfoila, pisanje ponudb, izdajo računov, pregled pogodb, pisanje blogov, ustvarjanje oglasov, iskanje potencialnih novih priložnosti in še in še in še v neskončnost. S.p. hitro postane tvoje življenje. Enterpreneurji resda takšen življenjski slog živijo in ga skozi socialna omrežja naredijo izredno privlačnega. Hustlanje je danes hud trend, ki omreži skoraj vse milenijce. No, jaz sem ga izkusila in kot rečeno, hustlanje ni zame. Zastrupi me in me uničuje, tako psihično kot fizično. Zato je moj cilj v naslednjem letu zmanjšati število ur dela, učenje tehnik upravljanja s časom, tehnik produktivnosti in orodij za upravljanje s časom.

Učenje kot prioriteta

Delam na močno nasičenem področju dela. Vsak drugi je že kreativec, kreativni direktor, profesionalni fotograf, oblikovalec, karkoli že. Če nadaljujem zgodbo iz prejšnjega odstavka – ko se enkrat ujameš v vrtinec neskončnega dela na projektih, ti za učenje zmanjka časa. Razen, če je to tvoja prioriteta. Moja do nedolgo nazaj, priznam, ni bila. In čeprav že celo kariero verjamem v moč interdisciplinarnosti, specializacije in nišnih znanj, sem kar naenkrat prenehala z iskanjem tistega področja, ki mi zares leži. Enostavno nimaš časa. Delaš po naročilu, po ukazih, padeš dol, naslednji dan ponovi vajo. Kar naenkrat ugotoviš, da so med tem tvoji kolegi zamenjali področje dela, opravili en kup izobraževanj in se “zares našli”. Tehnologija je šla naprej, iskani so novi poklici, tvoje področje vsak dan obvlada več ljudi ali pa ga opravlja bolje, ti pa se ne premakneš nikamor. Vse to zato, si ujet v zanko obsedenega stanja, da moraš ves čas kljukati uspešne projekte, ne glede na to, kaj so.

Tega bo zame v naslednjem letu konec. Že zdaj se veliko učim. In prerazporeditev časa je namenjena tudi temu, da si naredim več časa za učenje, tečaje, zapiske, vajo, raziskave. Ni pomembna kvantiteta projektov, pomembna je kvaliteta, ki pa raste z nabranimi znanji.

Učiti druge

Nikoli si nisem mislila, da bom tako uživala v predajanju svojega znanja, kot sem dejansko opazila v zadnjem letu. Moj cilj zato je, da v naslednjem letu najdem način, kako svoja znanja predajati naprej, kako izobraževati podjetnike, kako izobraževati kreativce, kako lajšati delovne procese v kreativnih okoljih in vse, kar paše zraven. Na način, ki mi bo blizu (rojen pedagog pač žal nisem). Zaenkrat to misijo udejanjam predvsem na LinkedInu, kmalu pa imam namen (končno!) skupaj spravit svoj newsletter.

Kakšna klasika.

Sam sebi si najtežja stranka.

Definiranje znamk, misije, vizije, pozicioniranje znamk, definicija ciljnih skupin, definicija ciljev, KPI, akcijski načrt, strategije, nastop znamk in you name it. Za druge? Ni problema. Zame osebno? Ni šans. Traja in traja. Razvija se v neskončnost. En dan bi tako, drug dan bi drugače. Ker sem osebno zelo močno navezana na svoje delo in čustveno vpletena vanj (drugače ne znam in ne želim delati), nastane problem. Moja znamka, moje podjetje, moj biznis, karkoli že – vse skupaj je tako fluidno, kot sem jaz sama. In ker sem še vedno v obdobju intenzivnega iskanja sebe, svojih sanj in obdobju norih dinamičnih življenjskih sprememb, ni čudno, da spremembe na področju moje kariere potekajo razmeroma počasi. To je še en cilj. Vzeti si čas. Se poslušati in si zaupati. Se učiti in delati najbolje, kot v skladu s svojimi trenutnimi ambicijami zmorem. In komaj čakam, da naslednje leto pregledam, kaj vse mi je uspelo in kakšne nove, nepričakovane poti so se mi odprle.

The post Moji podjetniški in karierni cilji v naslednjem letu appeared first on Mashanator.

]]>
Celostna grafična podoba je mrtva – čas je za strategijo https://www.mashanator.eu/celostna-graficna-podoba-je-mrtva-cas-je-za-strategijo/ Thu, 15 Aug 2019 15:34:47 +0000 https://www.mashanator.eu/?p=9009 The post Celostna grafična podoba je mrtva – čas je za strategijo appeared first on Mashanator.

]]>

Hej ti! Danes se bova skupaj poglobila v svet grafičnega oblikovanja in bolj specifično področja, za katerega se specializiram, za katerega čutim največjo strast in v katerem najbolj uživam. To je strategija znamk in razvoj blagovnih znamk (branding strategy), kjer je velik del tudi vizualna identiteta znamke (ali celostne grafične podobe, kot je na našem trgu bolj domač izraz).

Kaj je brand strategija?

Spomni se na Freudovo ledeno goro. Kar vidiš zunaj, je celostna grafična podoba. Je vizualni jezik in vizualna komunikacija podjetja s svetom. To so jumbo plakati, objave na družbenih omrežjih, letaki, logotip, embalaža in vse ostalo, kar ima znamka vidnega. Dobra celostna grafična podoba ima trdno rdečo nit in zahvaljujoč njej, lahko znamko hitro identificiramo ne glede na medij, kjer svoja sporočila predstavlja. Klasičen primer za to je Coca Cola, ki ima tako specifično razvit vizualni jezik do te mere, da čisto novo TV reklamo prepoznamo že ko jo prvič vidimo, preden se izriše logotip.

Brand strategija pa je temelj dobre celostne grafične podobe, ki zajema še vsaj 10x toliko prostornine, kakor vrh ledene gore nad gladino morja. Dobra brand strategija je nujna osnova za celostno grafično podobo in brez nje imamo samo še en logotip v morju milijonih enakih, brez dodane vrednosti, brez sporočila, brez teže, brez cilja. Vsaka strategija je za vsako znamko unikatna, kajti nobena znamka ni enaka. Cilj strategije je prerasti generične celostne grafične podobe tako, da do potankosti razumemo znamko, zaposlene, ciljno skupino in predvsem poslovne cilje podjetja. Umetnost strategije je najti stičišče med poslovnimi ambicijami podjetja in potrebami končnih kupcev, pri tem pa okoli znamke zgraditi efektivno vizualno identiteto, ki vse to združi pod eno streho.

Primer. Poznaš stran Fiverr? Ali pa Upwork? Če ne, pogooglaj free logo design. To so najhitrejše in najenostavnejše rešitve do logotipa. Že res, videti je lepo, ampak nima duše. Ne nosi sporočila. Nima globine, ki bi ga tvoja znamka morala imeti. Znamka zaradi njega ne bo unikatna in ne bo morala izstopati na trgu. V takih primerih je večinoma jasno, da je cilj podjetja izključno prodaja, logo pa pač »moraš imeti«, ker ga ima vsak. V takšnih primerih je vsak logotip, tudi če je stal samo 50 € in ga je naredil tetin nečak pri svoji 16. letih, izguba. Pa ni izguba samo teh 50 €, pomeni tudi izgubo integritete, avtoritete in rdeče niti, ki te loči od konkurence in k tebi privabi večje število zvestih (!) kupcev. Dobra identiteta, ki je produkt dobre strategije, ustvarja predan community in s tem zagotavlja dolgoživost znamke.

Bistvo oblikovne strategije znamk je, da oblikovanje sloni na funkcionalnosti. Nekaj časa moje kariere sem posvetila snovanju uporabniške izkušnje in v tem obdobju sem se naučila, da je dobro oblikovanje lahko le plod razumevanja uporabnika in reševanja njegovih težav. Tisti, ki oblikujejo zato, da zadovoljijo samo naročnika, počnejo nekaj narobe. Znamka so namreč ljudje. Ne šef.

Kam spadaš ti?

Prva skupina

Imaš redne in zadovoljne stranke, imaš reden prihodek, ki ti zagotavlja varnost, udobje in življenje, ki si ga želiš. Dobro mnenje o tebi potuje od ust od ust in tako brez dodatnega truda tvoj posel živi. Sem spada recimo avtomehanik iz mojega kraja, ki ga poznajo vsi in h komur vsi hodijo. Na njegovih garažnih vratih visi že star, zbledel plakat z Ime in priimek s.p. Gospod prav gotovo ne potrebuje logotipa, kaj šele celostne grafične podobe ali strategije. Dosegel je, kar je želel. Če se najdeš v tej skupini, lahko prenehaš z branjem in si močno čestitaš!

Druga skupina

Imaš znamko v razvoju. Ne veš še točno, kjer prijeti, kaj si, kaj želiš, in skrbi te, kako priti čez naslednjo polovico leta. Komunikacijskih kanalov ne uporabljaš, ker enostavno nimaš časa še za to. Logotip ti je zrisal nekdo, ki so ga priporočali na Facebooku, stal te je 400 € in ne vidiš, kjer bi se ti ta investicija obrestovala. To se zgodi zaradi občutka, da »moraš« imeti logotip. Ni res. Če nimaš postavljene dobre strategije, dobrega plana, dobrega managementa in jasne vizije, ti noben logotip ne pomaga. Če se najdeš v tej skupini in čutiš, da vizualna identiteta ne odraža tvoje znamke, beri dalje.

Tretja skupina

Tvoja znamka je na trgu prisotna že več let. Imaš bazo kupcev, redno dobivaš nove stranke in delo je ustaljeno. Ampak muči te zavedanje, da to ni najvišja stopnička, ki jo lahko dosežeš. Muči te, da veš, da je tam zunaj zate več. Da lahko pometeš s konkurenco in da lahko presežeš cilje, ki so bili zastavljeni ob začetku poslovanja. In to ne samo za nekajkrat. V tem primeru se ti splača začeti razmišljati o strategiji in investiciji v celovito vizualno identiteto, ne samo znamke, ampak vseh materialov, vseh stičnih točkah s kupci, o razvoju enotnega jezika znamke in o vsem tem, kar brand strategija je. Na trgu je že kar nekaj raziskav o vplivu dobre strategije znamke na profit. Nekatere raziskave trdijo, da konsistentne brand strategije in jezika znamke povišajo profit podjetja za 23 %. Druge študije dokazujejo, da znamke s fokusom na oblikovnem delu, prekašajo zloglasne S&P 500 za kar 211 %. Druge pričajo v tem, da implementacija t. i. design thinkinga (velik del tega, kar počnem jaz) v poslovno strategijo dosega ROI tudi do 228 %. (1, 2, 3) Če se najdeš v tej skupini, sigurno beri naprej.

Kako poteka proces

izdelave brand strategije?

Prva faza je vedno faza razkritja, ki poteka v obliki neke vrste delavnic ali dinamičnega sestanka. Traja lahko kjerkoli od 3 pa do 6 ur. Na tem sestanku morajo biti prisotne vse nosilne osebe, ki so ključne za odločanje o velikih spremembah pri znamki. Tukaj se stvari razlikujejo glede na velikost podjetja. Pri majhnih znamkah je lahko to tudi samo ena oseba, med tem ko na večjih sestankih skupaj sedimo s predstavnikom vodstva, direktorjem marketinga, vodjo prodaje itd.

Ta faza je ključni element celotnega dela in je lahko za podjetje v nekaterih primerih prav revolucionarna. V njej odkrivamo ključne probleme znamke. Problem nikoli ni »nimamo spletne strani«, problem je »nimamo digitalnega prostora, ki bi služilo kot stičišče med nami in stranko«. In problem ni »nimamo lepo oblikovanih e-bookov«, problem je »nimamo celovito začrtane poti uporabnika od odkritja e-knjige do nakupa in poprodajnih aktivnosti«. Nikoli se ne gre samo za oblikovanje. S pomočjo strategije in predvsem pravih vprašanj rešujemo probleme, ki jih slabo oblikovanje samo zamaskira, ne pa reši. Kaj ti bo lepa e-knjiga, če zanjo nihče ne ve, če je nihče ne kupi, če ne vsebuje dodane vrednosti in če kasneje s kupcem sploh ne komuniciramo več.

V tej fazi znamko definiramo do potankosti – njen ton, sporočilo, dodano vrednost, videz, učinek, misijo. Definiramo tudi idealne ciljne skupine in obstoječe, ter razberemo, kateri koraki so potrebni, da pridemo od obstoječih do idealnih kupcev. Izrišemo pot uporabnika in njegov cikel interakcij z znamko. Najdemo vzporednice med dolgoročnimi poslovnimi cilji in trenutno situacijo. Poiščemo bližnjice do ciljev. Strukturiramo plan za pozicioniranje znamke in njeno prisotnost na trgu. In še in še. Odvisno od potrebe znamke.

Naslednje faza je faza sinteze, kjer poteka individualno delo strategov. V tej fazi oblikujemo zaključke delavnic in vse skupaj zaokrožimo v detajlen strateški načrt za znamko. Končni produkt je vodič po znamki, ki je lahko tudi osnova za nadaljnje delo, med drugim celostno grafično podobo.

Zadnja faza je vrh naše piramide – oprijemljivi vizualni materiali (spletne strani, celostna grafična podoba, embalaža, promocijski materiali, produkti, video, pisne vsebine, …). Na tej točki lahko znamka sodeluje s poljubnimi izvajalci, strategi pa jim zgolj svetujemo pri procesu, jim pomagamo pripraviti kreativni brief in po želji usmerjamo izvajalce. Druga možnost je, da prevzamemo vlogo izvajalca sami in svoja strateška odkritja v vizualno podobo prenesemo sami.

Kako se delo na podlagi strategije

razlikuje od klasičnega oblikovanja vsebin in identitete?

Če gledamo iz perspektive oblikovalca, je delo mnogo lažje. Na podlagi strategije imamo razvito odlično razumevanje znamke, njenih potreb, poslovnih ciljev, pa tudi razumevanje ciljne skupine. Opravljeno imamo raziskavo trga, raziskavo trendov in uporabnikov. Oblikovanje kakršnihkoli materialov zato postane izredno enostavno, saj so jasne vse smernice. Oblikovanje ni več subjektivno. Predstavniki znamk namreč velikokrat radi zaplešejo s svojim egom. »Hočem tak logo, ki je všeč meni,« namreč ni nujno tudi logo, ki govori strankam in komunicira prave stvari. »Hočem tak logo, kot je na Pinterestu« je še ena noviteta, ki jo velikokrat slišim. Vizualna identiteta bi morala biti tako unikatna, kot je unikaten vsak karakter znamke. Predstavljaj si Coca Cola vizualno podobo na odvetniški pisarni. Ne bi delovalo, kajne?

Oblikovanje na podlagi strategije je kakor po meri narejena obleka pri krojaču. Nikomur se ne prilega, tako kot tebi. In vse je na svojem mestu z razlogom.

Kaj pa, če je velika investicija v celostno grafično podobo že za tabo, zdaj pa ugotavljaš, da se ne sklada s potrebami tvoje znamke in ne sloni na nikakršni strategiji?

Na trgu imamo v grobem dve skupini kreativcev.  En pol je umetniški – to so oblikovalci, ki imajo svoj slog, kot slikarji, in jih bomo najeli, če nam je všeč njihov stil. Drugi pol je “objektiven” oblikovalski – to so oblikovalci, ki verjamejo v t. i. dober dizajn, ki sloni na trendih in individualnih potrebah stranke. Če smo na spletu našli oblikovalca, ki nam je všeč vizualno in zato hočemo njegov logotip, smo padli v past subjektivnega presojanja. Končni izdelek bo po vsej verjetnosti (nam osebno, drugim ne nujno) dober, ampak kaj pa ciljni skupini? Ne nujno. Ampak tudi drugi pol, ki verjame v dober dizajn, ne sloni nujno na strategiji. Sprašujejo »kakšne barve so vam všeč?« namesto »kakšne občutke vaša znamka vzbuja v ljudeh?«, pa »kakšni fonti so vam všeč?« namesto »kakšne medije uporabljajo vaši ciljni uporabniki?«. Takrat se zgodi oblikovanje po nareku naročnika. Nič boljše od umetniškega logotipa. Dober strateg ve, kateri izvajalec bo naredil popoln logo za specifično znamko. Takrat lahko najame “umetniškega” oblikovalca, ker je njegov specifičen slog popoln za potrebe znamke, ne pa zato, ker je slog nekomu všeč.

In čisto razumljivo je, da je toliko lastnikov podjetij in predstavnikov znamk zapadlo v to luknjo subjektivizma. Fokus na uporabniku je relativno nov koncept, prav tako pa enterpreneurship, ki nas uči, da smo dobri, najboljši, najpametnejši in vemo vse. Tudi o oblikovanju. Zgodi se. Malokateri oblikovalec ima dejanski, iskren, pristen interes in željo po tem, da si naredi še 3x več dela s postavljanjem vsebine. Iz prve roke – tega nas ne učijo na faksu. In kdor se je oblikovanja učil sam, se je učil zakonitosti tipografije, uporabe programske opreme in vektorske grafike, ni bilo časa za poglobitev v podjetništvo in psihologijo trženja, kaj šele za učenje empatije, mediatorstva in nepristranskega odločanja, kar strategi počnemo, ko uravnovešamo znamke med naročniki in ciljo publiko.

Zato – če se ti je to zgodilo, nič hudega in nič ni zamujeno, le odprla se ti je nova priložnost, da stopiš korak nazaj, ovrednotiš situacijo bolj objektivno in premišljeno stopiš na novo, pravo pot.

Brand strategija je najbolj smiselna in tudi precej enostavna za implementacijo pri znamkah, ki so del življenjskega cikla že dale čez. Verjetno so že zamenjale kakšen logo (od tistega za $5.00 s Fiverrja pa do tistega za par sto evrov od lokalnega freelancerja), naredile že par redesignov strani in velikokrat naredile kakšen poslovni kiks. Te znamke dobro poznajo svoje stanje in realno sliko trga, na katerem so. Potrebujejo samo nekoga, ki jih do prave strategije vodi in vse skupaj spravi v smiselno celoto.

Kaj pa, če sem znamka v nastajanju? Naj potem ne investiram v strategijo in celostno grafično podobo?

Pri snovanju nove znamke priporočam sodelovanje z oblikovalcem, ki mu je blizu oblikovalsko razmišljanje ali design thinking. Na žalost gre v Sloveniji še za zelo necenjeno področje, med tem ko znamke v tujini prisegajo po njem. Tovrsten oblikovalec se specializira za delo na podlagi dokazov, ki jih pridobi s testiranjem, poskušanjem, prototipiranjem in revizijami dela. Na podlagi testiranja dosežemo podobne rezultate kakor pri snovanju strategije z uveljavljenimi znamkami – in to na zelo hiter ter poceni način.

Vsekakor je investicija v strategijo in celostno grafično podobo smiselna. Sama sem sicer mnenja, da podjetnik ne bi smel zapravljati sredstev, ki na obstajajo, ampak že služiti, preden se odloči za večje premike ter korake. Za začeten kapital lahko popolnoma zadostuje nek generičen logotip, pa malo večji vložek v oglaševanje. S časom pa se ti investicija sigurno splača, saj eksponentno še dodatno poveča uspešnost znamke. Le ne odlašaj predolgo. Ko je znamka na trgu že nekaj let in ima kvalitetno razvito bazo, je delati rebranding nekoliko bolj tvegan proces, kakor pa bi bila izdelava podobe že na začetku. V tej situaciji vedno poskrbi, da delaš s strokovnjaki, ki operirajo na dejstvih, ne na subjektivnih idejah.

Koliko je brand strategija vredna?

Tisti najboljši na svetovnem trgu samo za strateško delavnico računajo med 8.000 in 30.000 €. Tako je. To ne vključuje oblikovanja, niti ne vključuje kakršnegakoli praktičnega dela ali operative. Ampak vprašanje je bilo, koliko je brand strategija vredna, ne koliko stane.

Govorila sem o tem, da na začetku procesa z naročnikom definiramo probleme znamke, ki jih moramo rešiti. Primer: naročnik potrebuje celovito podobo vizualne identitete, ker se izgubi med odlično konkurenco, oblikovno je 10 let za časom, poleg tega njihove vsebine nimajo nobene dodane vrednosti za uporabnika. Recimo, da strateg te stvari lahko reši. Koliko dobička ti lahko prinese tako celovita sprememba, ki temelji na objektivnih dejstvih in bo sigurno delovala? Nova spletna trgovina z novo embalažo, novim načrtom za oglaševanje in kreiranje vsebin, nov catchy slogan in nove fotografije na spletu, ti lahko v trenutku ponesejo uspešnost znamke skozi nebo v nepredstavljive višave. Če ti prinese npr. 200.000 € dobička v naslednjem letu, ali je one-time investicija par tisočih evrov boleča ali zlata vredna?

Brand strategija je iz tega razloga primerna za ljudi, ki jim je posel jasen. Strateg se bo s tabo pogovarjal o številkah, o dolgoročnih ciljih, o prodaji in o finančnih izgubah. Pomembno je, da že pred začetkom dela tako jaz kot ti veva, da delava direktno na tvojem biznisu, ne samo na logotipu. In da ti bo strategija, ne nov logotip, prinesla dobiček.

 


 

Moje ime je Masha in znamkam pomagam pri iskanju ravnovesja med poslovnim uspehom, uporabnikom in estetiko. Če meniš, da tvoja znamka potrebuje tehten pregled in osvežitev, me kontaktiraj. Z veseljem ti ponudim dodaten vpogled v svet strateškega oblikovanja.

The post Celostna grafična podoba je mrtva – čas je za strategijo appeared first on Mashanator.

]]>
Zakaj ne oblikujem več spletnih strani, ampak … https://www.mashanator.eu/zakaj-ne-oblikujem-vec-spletnih-strani-ampak/ Fri, 26 Jul 2019 21:18:51 +0000 https://www.mashanator.eu/?p=8963 The post Zakaj ne oblikujem več spletnih strani, ampak … appeared first on Mashanator.

]]>

Včasih se zalotim, da je moja profesionalna samozavest tako močna, da se je kar ustrašim. Prav korak nazaj moram narediti, se prizemljiti in se spomniti, da sem v vsem skupaj šele par let. In da konec koncev še malo pred tem sploh nisem vedela, kaj bi v življenju počela. Potem pridejo določene izkušnje, določena dela, določene pohvale in napredki, s katerimi zrasteš in se ob bok postaviš malo bolj uveljavljenim kreativcem na lokalnem trgu. In občutek je super.

V zadnjem letu se je zame spremenilo praktično vse. Od tega, da sem odkrila lepoto dela s tujim trgom, kjer je kljub nasičenosti trga s kreativci mogoče živeti v sožitju in si pomagati, pa do tega, da sem našla svojo nišo. In na vse to razmišljanje me je napeljalo brskanje po starem disku, kjer sem naletela na leto in pol star konceptni mockup spletne strani (slika spodaj), ki se ni nikoli realizirala.

Ajda Stina Turek, oblikovanje spletne strani

Visokoresolucijski mockup spletne strani za Ajdo Stino Turek narejen februarja 2018. Projekt ni bil realiziran.

Ko sem zagledala to, sem bila iskreno šokirana. V mojem spominu je bila zasnova vizualno za vsaj 40% boljša. Pa ne, da je slaba, niti slučajno, le moji možgani očitno spletno estetiko po takšnem času dojemajo drugače. Če bi danes oblikovala isto stvar, bi jo oblikovala popolnoma drugače. Presunilo me je predvsem spoznanje, koliko sem se v tem enem letu in pol naučila. Večino tega časa sem namreč preživela kot UX/UI oblikovalka, pri čemer sem se večino stvari naučila sama, tekom dela in učenja ob delu. Spoznanje UX-a (oblikovanja in načrtovanja uporabniške izkušnje) je bilo zame popolno razsvetljenje. Dolgo sem se namreč počutila, kot da v praktičnem, izvedbenem oblikovanju nisem dovolj dobra. Vedno je nekaj zmanjkalo, ne glede na količino prakse. Že res, da sem perfekcionist, ampak tudi objektivno znam pogledati na svoje delo. In res je vedno nekaj manjkalo. Dolgo sem se spraševala, s čim naj zapolnim to praznino v svojem znanju in končnih izdelkih. Rešitev sem našla v UX-u.

Stvar je v tem, da uporabniške izkušnje do tiste točke pravzaprav nisem najbolje razumela. Na faksu smo imeli en predmet, kjer smo se teoretičnih osnov na hitro dotaknili, ampak niti slučajno nisem dobila vpogleda v razsežnosti in globino, ki jo to področje nosi. Naposled sem se v UX-u našla zaradi svoje osebnosti. Sem izredno empatična oseba, občutljiva na okolico in intenzivno doživljam ne samo svoje življenje, temveč tudi izkušnje drugih. Kdo bi si mislil, da bom lahko nekoč svoje osebnostne “kikse”, kot sta projeciranje čustev drugih in hipersenzibilnost (ki jih zdaj vidim kot pluse), udejanila v karieri in tam izkoristila njihov potencial! Noro.

Visokoresolucijski mockup za Envisionari d. o. o., nekdanjega delodajalca, kjer sem zrasla v UX/UI oblikovalko.

Envisionari spletna stran

In tako se je začelo moja nezavedna preobrazba v stratega. V stratega za brande, če sem natančna.

Želiš slišati resnico? Spletna mesta me ne veselijo več tako, kot so me eno leto nazaj. Tudi tista najbolj kreativna in svobodna ne, če imam možnost, da developer iz mojih idej uresniči vse sanje. Enostavno to ni več to. Ne vem točno, kaj se je zgodilo, ampak tekom tega leta sem ob delu začela podzavestno delati čedalje več projektov, kjer je bil osnova brand identity, oziroma celostna grafična podoba. In ob tem sem sama pri sebi opazila, da pravzaprav naročnikom vedno dam veliko, veliko, veliko več, kot pa tisti znesek na računu za izdelavo spletnega mesta. Najbolj me je osrečil projekt Floating Island, kjer mi je ekipa prepustila popolno svobodo, zaradi katere smo skupaj prišli celo do ideje za ime (kar ni bilo v planu, prav tako kot ne na računu), zgodbo za imenom, celotno rdečo nit znamke in iz tega razvili vizualno podobo z dušo. Zahvaljujoč temu projektu sem se ustavila in si rekla … wow. To je to, kar si želim početi. Načrtovati in razvijati znamke od začetka, ter jih preoblikovati, ko se na trgu izgubijo v konkurenci.

Ne govorim samo o celostni grafični podobi, govorim o storitvi, ki preraste vizualno identiteto znamke. Pri strategiji znamk gre za usklajevanje poslovnih ciljev s potrebami ciljne skupine znamke. Znamkam pomagam razbrati težave, ki jim onemogočajo doseganje poslovnih ali osebnih ciljev, nato pa poiskati oprijemljive rešitve za njih in jih skozi proces reševanja voditi (ali pripeljati). Včasih to pomeni nova celostna grafična podoba. Drugič pa strateški načrt razvoja prodajnih kanalov.

Če na hitro povzamem,

podjetjem pomagam razumeti,
da je dobra znamka več kot lep logotip.

Floating Island Ljubljana spletna stran

Spletno mesto za Floating Island Ljubljana, realizirano pomladi 2019.

V nekem trenutku sodelovanja z ekipo Floating Island sem se zavedla, koliko dodane vrednosti v sebi nosim, koliko multidisciplinarnega znanja imam in ga ne znam zapakirati v nekaj konkretnega … Dojela sem, da me strateško razmišljanje, analitični pristop, načrtovanje, pregled nad celo sliko, usmerjevanje ekip in pomoč pri reševanju njihovih problemov, ki so večji od oprijemljivih spletnih strani, logotipov in drugih vizualnih elementov … to je tisto, kar me zares osrečuje.

Naslov tega zapisa

je na nek način clickbait.

Na drug način pa ne. Res, s koncem jeseni se nameravam 100% posvetiti in 100% osredotočiti na strateško delo, operativo pa prepustiti drugim. To pomeni, da v trenutku, ko bom z naročniki prišla do zaključka, da potrebujejo (novo) spletno stran, ne bom stala za izvedbo, temveč jo bom prepustila in zaupala resničnim strokovnjakom (ki bi delo opravili še bolje od mene) in tako naročnika kot izvedbenika skozi delo vodila.

Moj cilj je na ta način:

  • Delati to, v čemer sem dobra
  • Pri tem prepustiti ostalo delo tistim, ki so v ostalih rečeh še boljši
  • In tako pripeljati zgodbe znamk do najboljših možnih rezultatov

Čaka me še vsebinska sprememba opisa mojih ponujenih storitev, ampak v grobem ti lahko povem, da me od zdaj naprej lahko kontaktiraš za strateški razvoj znamk in podjetij. Tukaj mislim na definicijo znamke v smislu njene filozofije, tona, ciljne skupine, njenih potreb in želj, ter definiranje načrta za doseganje poslovnih ciljev (pa naj bo to oblikovno, marketinško ali poslovno usmerjeno). S tem zapisom in par animacijami pa se na nek način poslavljam od področja dela, ki je zapolnjeval večino mojega urnika zadnje leto.

Evo. Čin na novo poslovno poglavje.

Full on brand strategy.

The post Zakaj ne oblikujem več spletnih strani, ampak … appeared first on Mashanator.

]]>
Položnic ne plačujem z referencami https://www.mashanator.eu/poloznic-ne-placujem-z-referencami/ https://www.mashanator.eu/poloznic-ne-placujem-z-referencami/#comments Sat, 07 Apr 2018 13:18:15 +0000 https://www.mashanator.eu/?p=8261 Prisežem, da ne! Ne hecam se. Ne vem, če ti je že kdo povedal, ampak položnic ne morem plačati z referencami. Oprosti, ker se s tabo pogovarjam kot z idiotom, ampak hočem ti samo pokazati, s čim se soočam čisto preveč pogosto. Da moram to skoraj vsak teden razlagat vsaj enemu odraslemu, zrelemu človeku, ki […]

The post Položnic ne plačujem z referencami appeared first on Mashanator.

]]>
Prisežem, da ne! Ne hecam se. Ne vem, če ti je že kdo povedal, ampak položnic ne morem plačati z referencami.
Oprosti, ker se s tabo pogovarjam kot z idiotom, ampak hočem ti samo pokazati, s čim se soočam čisto preveč pogosto. Da moram to skoraj vsak teden razlagat vsaj enemu odraslemu, zrelemu človeku, ki po možnosti že leta plačuje svoje dopolnilno zdravstveno zavarovanje, odplačuje kredit za stanovanje in otroka pošlje na plačljiv jebiveter faks, se mi zdi iskreno – absurdno. Najboljši pa so odzivi. Velike užaljene izbuljene oči, ki strmijo vate v šoku od zavrnitve. A… a… a.. ampak… Kako? Pa saj rabiš izkušnje in reference? Pa saj se poznamo? Saj ni nič takega, čisto malo časa ti bo vzelo … Kot da govorimo o kvantni fiziki in moje zavrnitve nikakor ne morejo doumeti. Ker dejansko, svojih osnovnih življenjskih stroškov ne morem pokriti z referencami. Niso niti kriptovaluta. Ne morem jih pretvorit v evre. Kdo bi si mislil.

Da ne bo nesporazuma,

tudi jaz sem in še vedno kdaj kaj naredim zastonj.

Ravno včeraj me je dober prijatelj prosil za (res majhno) uslugo. V vsakem primeru bi mu pomagala, ampak kar bo naredilo moje delo zares enostavno je dejstvo, da je kolega še preden sem potrdila, jasno povedal, da razume kako mi gredo takšne prošnje za usluge na živce in da mi je pripravljen tudi plačat. “A dej nehi, kaj je s tabo,” je bil moj odziv. Ne morem opisat, kako sem bila v tistem trenutku v resnici hvaležna. Samo za to, da je lahko priznal, da razume težo svoje prošnje. Rada pomagam, sploh ljudem, ki cenijo moje delo, ki so mi blizu in za katere vem, da mi krijejo hrbet. In bodo vskočili, ko bom kdaj jaz potrebovala uslugo. Bodimo realni – vsak jo kdaj potrebuje.

Vsake toliko sprejmem nase kakšen zastonjkarski projekt. Ko to naredim, naredim to izključno zato, ker verjamem v poslanstvo, cilje in namen za projektom. Če mi je všeč ideja, če je za njo nekaj globljega s čimer se lahko poistovetim in se sklada z mojimi vrednotami ali interesi, pa predvsem ker imam mehko srce, bom pristala tudi na zastonjkarsko delo. Iz teh razlogov sem recimo nedolgo nazaj pripravila napis za video o potovanju s kajaki po Balkanu in logotip za Mlade junake.

Težko je reči ne

Vsaj meni. Kar težko verjamem, da sta minili šele dobri dve leti, odkar sem prejela prvo legit plačilo za oblikovalske storitve, danes pa moram vsakih nekaj dni zavrniti kakšno povpraševanje, brez da bi si iskala delo. Še vedno čutim pritisk besed, ki so nam jih na faksu ubijali v glavo: “Zgrabi vsako priložnost, ki ti pride pod roke, tudi če je zastonj!” Ker nekje moraš začeti, kajne? Realnost je dokaj kruta – ko prideš s faksa, si lahko golih rok če nisi tekom študija vlagal energije v študijske projekte, individualne fiktivne projekte ali pa naredil kakšne usluge mami/teti/stricu, ki jo lahko potem vključiš v svoj skromni portfolio. In še vedno sem pod vtisom tega pritiska. Vsakič, ko projekt zavrnem, mi je težko, ker imam občutek, da sem iz rok prostovoljno izpustila priložnost. Tudi če vem, da ta priložnost ne bi imela vpliva na moj portfolio ali moj ugled, mi je hudo.

Ko pa rečem ne, je to iz sledečih razlogov

Tudi moj dan ima 24 ur

Smešno, da moram tako očitne stvari poudarjat, ampak velikokrat se mi zdi, da jih ljudje še vedno ne razumejo. V teh 24 ur moram vključit svojih obligatornih 8 ur spanca, transport, prehrano, šport, skrb zase (ker izgorela pač več ne bom), zdravo dozo družabnega življenja, svoje “redno” delo in pa še vse svoje obstransko delo, kot je na primer tale blog. To so moje prioritete. To je moja stalnica. Nimam predvidenega časa v dnevu, ki bi ga lahko namenila uslugam, tako kot ga nima nihče, v prav nobenem poklicu. Razumi, da če delo sprejmem, to pomeni, da moram zate žrtvovati svoje prioritete, svoj prosti čas, voljo in energijo.

Ne, tovrstno delo mi ne vzame samo “10 minutk”

Moje delo je dobro zato, ker se v nečem ločim od večine. In vsak oblikovalec ima tisto svojo stvar, ki ga naredi dobrega. Mene recimo loči to, da v vsak projekt vložim ogromno raziskave, poglabljanja, analize. Zato je končni rezultat res pisan na kožo stranki. Ta čas je seveda del moje storitve, ki jo ustrezno obračunam. In tudi če je ne želiš (da bi bilo ceneje): raje nimam dela, kot pa da delam nekaj, na kar nisem ponosna in kar ne odraža mojih sposobnosti. Ne delam na pol. Ne delam “samo 10 minutk”. Malo sem zašla, ampak kar sem hotela povedati je, da je oblikovanje kompleksno delo. Če bi bilo tako enostavno in hitro, bi ga naredil tudi naročnik popolnoma sam, tako pa ga z razlogom ne more. Nedolgo nazaj sem dobila sporočilo v smislu, naj nekomu pomagam (!) pri postavitvi čisto preproste strani, takšne kot je moja. Moja “preprosta” stran mi je vzela več kot pol leta vzporednega dela ob službi. Zato, da zdaj zgleda clean & lean, je bilo potrebno ogromno dela. Če nimam ožuljenih rok še ne pomeni, da ne garam. In to dolgo časa.

V zameno ne dobim nič

Da ne dobim denarja (pa tukaj mislim na “fer” plačilo, tistih simboličnih par deset evrov mi ne pomeni nič, tudi če tebi pomiri slabo vest) ni tisti glavni razlog. Bolj me boli dejstvo, da očitno nisem vredna spoštljivega odnosa. S tem, ko od mene pričakuješ delo zastonj, razvrednotiš moje sposobnosti, vsa moja leta šolanja, ves denar vložen v mojo opremo in izobraževanja, moj trud in dolge neprespane noči, ki sem jih zapravila zato, da sem danes tukaj, kjer sem. Tukaj, kjer si lahko plačam položnice z zasluženim, dobro opravljenim plačanim delom, ne pa z referencami in trepljajem po rami.

Ste oportunistične p*zde

Eden mojih najljubših izrazov za tovrsten odnos. Verjemi, kadar me nekdo prosi za brezplačno delo, je zelo očitno, ali je prošnja nekoliko ponižna in lahko pričakujem fer odnos, spoštovanje, cenjenje opravljenega dela (pa čeprav brez plačila) na dolgi rok. V takem primeru vidim uslugo kot naložbo. Še bolj hitro pa se vidi, če tovrstni naročnik samo cuza in išče najlažje, najcenejše rešitve. Pri takšnih ljudeh točno veš, da te bodo v sekundi pozabili, te samo odkljukali in vrgli v svoj predalček opravljenih zadev, s katerimi se nikoli več ne bodo ukvarjali.

Vem, da imate denar

Najhuje je, ko vidiš razpise uglednih podjetij in organizacij, ki na tovrsten način izkoriščajo (predvsem) mlade in neizkušene. Če naročnik spada v to kategorijo, sem 100 % sigurna, da bi brez problema plačali za opravljeno delo, ampak nočejo bodisi zato, ker so škrti (beri prejšnjo točko za bolj sočen opis) ali pa ne cenijo dela, za katerega želijo, da se opravi. Oblikovanje ni samo hobi, je služba, tako kot vsaka druga. Za takšne naročnike iz principa nočem delati.

Naučila sem se ceniti sebe in svoje delo

S temi besedami lahko povzamem vse, kar sem tukaj napisala. Verjamem, da si moje delo zasluži pošteno plačilo in spoštovanje. Tako, kot jaz tretiram naročnika ali delodajalca, pričakujem tudi, da on tretira mene. Bolj se počutim cenjeno, več truda bom vlagala v svoje delo. Tovrstni simbiotski odnosi me motivirajo do te mere, da velikokrat na račun svoje hvaležnosti do fer odnosa naredim še več, kot bi bilo potrebno in v zameno ne pričakujem nič. Takšnega dela si želim, v takšnem delu uživam jaz, uživa naročnik, takšno delo je kvalitetno in zadovolji obe strani. In za nič manj se več ne prodam.

Oblikovalske storitve niso prilagojene za window shopping

Če ti oblikovanje ni domače, naj ti na hitro orišem, kako zgledajo naši zaposlitveni/projektni razgovori. Velikokrat opraviš en razgovor, potem prejmeš oblikovalsko nalogo, ki jo moraš v določenem časovnem roku opraviti. Zastonj. In če si jim všeč, morda prideš v naslednji krog, kjer mogoče spet dobiš še eno nalogo, dokler nisi izbran ali pa vržen nazaj v koš pozabljenih, kjer si lahko z vsemi urami vloženimi v neproduktivno delo obrišeš solze z lic. Normalno – ker si službe (očitno) želiš, boš v te preizkusne naloge vložil veliko truda in časa. Razen če si na koncu izbran, tega dvojega nikdar ne dobiš nazaj.

Enako velja pri razpisih, kjer iščejo najboljše oblikovalske rešitve. Ponavadi naročniki za njimi ne predvidijo odškodnine, s katero bi na nek način povrnili uslugo za vložen trud. Tako oblikovalci ostanemo z bolj ali manj dobrim končnim rezultatom v rokah, ki pa ga ne moremo prodati naprej. Naše rešitve so specifično prilagojene potrebam naročnika in se jih ne more enostavno “samo malo okol obrnit”, da bi jih lahko prodali naprej. Kar se z njimi zgodi je, da jih postavimo nekam daleč daleč stran na rezervne backup diske, kjer se potem nabira prah. Pa to je dober primer. V slabem primeru bi se na razpis prijavil laik, ki se ne spozna na birokratsko plat razpisov, in z oddajo projekta naročniku predal vse pravice. Milijone primerov je, ko oblikovalec ostane praznih rok, čez leto dni pa na ulici opazi jumbo plakat s predelano kreativo, ki jo je zasnoval takrat. In ne more storiti nič.

Oblikovanje je služba

Zmotno prepričanje je zasidrano v naši družbi, ki je v veliki večini nezadovoljna s svojimi življenji, predvsem kar se tiče kariernega aspekta. Ampak nisem jaz kriva, če drugi ne uživajo v svojem delu. Jaz imam to srečo, da je moj poklic tudi moj hobi, s katerim se ukvarjam v prostem in delovnem času. In te razlike veliko ljudi ne vidi. Če v nečem uživam, če ne pomeni, da moram to stvar opravljati za dušo vedno, povsod, za vse. Čim ga počnem za nekoga drugega, je to moja služba, za katero želim biti pošteno plačana. Ne z referencami, ne s kosilom, ne s priporočilom, ne z obljubo o uslugi v prihodnosti. Kompenzacija? Okej. Izkoriščanje? Ne hvala. 

Veliko ljudi ima v sebi vgrajeno mišljenje, da je oblikovanje neke vrste umetnost in splošno znano je, da je umetnost iz strani ne-umetnikov velikokrat videna kot nekaj “slabšega”, “manj vrednega”, “lažjega”. Prvo kot prvo – oblikovanje je kreativno delo, ni pa nujno umetniško. Drugo – je izjemno zahtevno delo, ki ga z razlogom opravljajo samo določeni ljudje in zanj niso talentirani po celem svetu. Žal se mnogi ne zavedajo dejanske teže in vrednosti oblikovalskega dela, pa naj bo to celostna grafična podoba podjetja na čisto X področju ali pa, da dobro oblikovanje prinaša tudi zelo očitne, merljive rezultate v prodaji, marketingu, prepoznavnosti in vplivu biločesa.

Če si moj prijatelj, nisi upravičen do popusta

Čeprav, realno, ti ga bom verjetno dala. Ampak ošpice dobim, ko mi znanci rečejo “pa daj, ko se ravno poznamo, a lahko to naredimo bolj poceni (zastonj)…” NE! Ne moreš. Od prijateljev bi pričakovala, da bodo moje delo cenili in ga podpirali mnogo bolj, kot pa ga vsi neznani naročniki, kjer si moram zaupanje še zgraditi. Iz nule. Od prijateljev bi pričakovala, da se odločijo zame zato, da me podprejo in moj trud spoštujejo, ne pa da me izkoriščajo. Tveganje nižanja svoje cene hranim za naročnike, kjer se še moram dokazati, ne pa za krepitev prijateljskih odnosov. Ker to razume le malo ljudi, redko delam za znance. In če spadaš med njih in si kdaj imel/a željo delati z mano, ti že v naprej povem: prijazen objem in topel stisk roke pa plačilo enega kosila ne odtehtajo mojega dela. V trenutku, ko želiš, da zate delam, se najin odnos spremeni v profesionalnega in od tega ne odstopam. Če gremo po sestanku na pivo, je druga stvar.

Nasvet za oblikovalce začetnike

Tukaj se marsikateri stari mački ne bodo strinjali z mano, ampak jaz menim, da je na začetku podplačano ali neplačano delo popolnoma normalno. Da se s tem delom niža cena trga dela, se mi zdi privlečeno za lase in tolažba za tiste, ki se imajo za profesionalce, svoji nesposobnosti pridobivanja novega dela pa pripisujejo krivdo iz strani mladih, ki delajo za male pare, pa črnemu trgu in Indijcem na raznih platformah za hitro izdelavo dizajnov. Popolnoma zdravo se mi zdi, da mladi svoj občutek samovrednotenja zgradimo vzporedno z rastjo naših sposobnosti in izkušenj. Na ta način se učimo tudi samorefleksije. Iz okolice, od kolegov in konkurence že hitro pridobimo občutek, ali se cenimo preveč ali premalo in glede na to svoje cene prilagajamo. Tako da, če imaš čas, voljo in motivacijo, pa ti naproti pride priložnost, ki ti požene kri po žilah – zakaj pa ne? Tudi, če je plačilo mizerno ali pa če delaš uslugo prijateljem. Na koncu v portfoliu ne napišeš svojega zaslužka, odraža pa se tvoj trud in sposobnost. In ob vsakem naslednjem projektu lahko na račun tega tudi računaš več. Nekje je treba začeti. Logično pa je, da se zastonj delo ne more vleči v nedogled. Na neki točki moraš vendarle plačati za svoje življenjske stroške. In če ne prej, se takrat zares začneš ceniti.

Moj svet se ne vrti okoli denarja, gre pa se za princip

Vsi ljudje pričakujemo, da smo za svoje delo pošteno plačani. Služba je služba. Tudi moja služba je služba, ne glede na to, da me verjetno veseli bolj, kot pa večino zamorjenih ljudi, ki jih vidim ob osmih zjutraj mrtvo gledati v daljavo, ko so na poti na delo. Če me spremljaš že nekaj časa, potem več, da mi denar ne pomeni veliko, prav tako kot mi materialne stvari ne. Vseeno mi je, koliko novih neuporabnih stvari bi si lahko kupila konec meseca, ker si jih ne bom. Denar me ne motivira, motiviram se jaz. Gre se za princip. Želim si, da bi bili vsi poklici spoštovani tako, kot si zaslužijo. Da bi se glede tega zgradil nek samoumeven konsenz. Želim si, da bi ljudje razumeli, da je prositi mene za pro bono delo enako, kot prosit privat zobarja, da ti vsake toliko uredi zobe. Tako, za reference. Da lahko naokoli govori, da je delal plombo Pahorju (random, ampak you get the point). Če si nekdo, ki ima tak ego, da si upa pomisliti, da bom zate delala zastonj, ker si nekaj več, potem kar pozabi. S takšnimi ljudmi se ne morem ujeti. Želim si, da mi čez nekaj let ne bo več treba tega, kar sem napisala tukaj, znova in znova razlagati ljudem. Ker je utrujajoče, neproduktivno in nesmiselno. Če bi ljudje le vklopili razum in premogli nekaj več sočutja, mi o tem danes sploh ne bi bilo treba pisati. Tako.

 


 

Pa je šlo ven. Hvala za branje! Pofočkaj se v komentarju in deli z mano, kaj si pa ti misliš o podcenjevanju delovne sile na kateremkoli področju. Verjamem, da to ni samo težava pri oblikovalcih. Če še nimaš dovolj, ti priporočam branje podobne tematike o tem, ali se investicija v celostno grafično podobo splača.

Lepo bodi!

The post Položnic ne plačujem z referencami appeared first on Mashanator.

]]>
https://www.mashanator.eu/poloznic-ne-placujem-z-referencami/feed/ 7
Celostna grafična podoba: se splača? https://www.mashanator.eu/celostna-graficna-podoba-se-splaca/ Sat, 13 Jan 2018 13:10:49 +0000 https://www.mashanator.eu/?p=7931 The post Celostna grafična podoba: se splača? appeared first on Mashanator.

]]>

Ta teden sem na v eni izmed Facebook skupin, ki jih pridno izkoriščam za introvertirano networkanje, naletela na debato o tem, ali ob začetku biznisa (podjetja, prjekta, znamke, karkoli) res nujno potrebujemo celostno grafično podobo (kar je bilo v debati opisano z elementi kot so logotip, vizitke, letaki, spletna stran idr.). Zavedam se, da sem kot grafična oblikovalka, nekoliko biased v tovrstnih debatah, vendar ne glede na to, kako objektivna se trudim biti, znova in znova zagovarjam mnenje, da se vlaganje oziroma naložba v celostno grafično podobo ter v grafično oblikovanje nasploh, izredno splača.

Prva zmota

Kakovost produkta/storitve prodaja bolj kot vizualna podoba

Po eni strani se strinjam – če nimaš kvalitetnega produkta ali storitve, si z njo na dolgi rok težko uspešen. Vendar sem tudi mnenja, da je v brand image potrebno vložiti vsaj toliko dela, kakor ga vložiš v to, da je stvar, ki jo tržiš, kvalitetna. Problem je, ker se to mnenje ohranja iz časa, ko grafično oblikovanje in digitalne tehnologije niso bile razvite pol toliko, kot so danes. Nekoč mogoče logotip res ni bil ključnega pomena za tvoje prodajne rezultate, dandanes pa se skorajda utapljamo v morju visokokakovostnih konkurenčnih storitev. In če ti je všeč ali ne, bo na koncu tvoja potencialna stranka ob primerjavi tvoje storitve/produkta s konkurenčnim morda izbrala prav drugega. Zakaj? Videz prodaja. Ljudje se močno odzivamo na estetiko. Poleg tega dobro izdelana podoba, vključujoč vse njene elemente, izraža profesionalnost, izkušenost in dejstvo, da je v koraku s časom. Kupcu da vedeti, da oseba, ki za znamko stoji, investira v look svojega biznisa. In to vzbuja zaupanje. Ker lastnik dobro poskrbi za svoj biznis, bo preko svojega produkta/storitve dobro poskrbel tudi zame. Velikokrat ljudje pozabijo, da ne tržijo samo produkta/storitve, temveč znamko v celoti.

Oblikovanje celostne grafične podobe
Druga zmota

Potrebujem samo logotip, ne pa CGPja

Vdih. Izdih. Kot grafična oblikovalka profesionalno delam šele nekaj let, pa sem do zdaj delala samo z dvema znamkama, ki sta imeli urejen CGP (celostno grafično podobo). In z besedami ne znam opisat, kako frustrating je, ko ti naročnik reče “ah, samo naredi nekaj v smislu barv v logotipu pa spletne strani”. Na začetku sem extra delo preložila zase, kasneje pa sem začela tovrstne primerke dodatno zaračunavati. Odsotnost celostne grafične podobe namreč pomeni, da bo oblikovalec sigurno porabil kakšno dodatno uro (pa to je res optimistično, v resnici več), samo zato, da bo poskušal različne možnosti, različne sloge, različne elemente. Ne vem če moram poudarjat, da čas stane.

In tukaj se šele začne. Kar se ponavadi zgodi potem je, da naročnik pred sabo dobi recimo 2-3  oblikovalčeve osnutke/možnosti, v katere smer bi naročeni material lahko šel. In ker ne obstajajo niti tiste čisto osnovne smernice, ki bi definirale osnovno podobo znamke (barvem, fonti, …), mu bo mogoče všeč en mesec ena verzija, čez pol leta bo dal drugemu oblikovalcu za prekopirat tisti tvoj drug slog, ki mu je bil všeč … Skratka: ena sama zmešnjava, namesto da bi strmeli h konsistenci, ki dobre znamke gradi. Ker pravila niso določena, naročnik velikokrat rad odkriva toplo vodo v neskončnost, dokler oblikovalec ni iztrošil še zadnjih svojih kreativnih noči in praktično samo še predstavlja pixle zaradi naročnika, ki se ne zna ustavit. Je očitno, da to ne pelje nikamor?

Tretja zmota

Celostne grafične podobe ne potrebujem …

… “ker sem majhen biznis”,
… “ker se mi ne gre toliko za videz”,
… “ker ne vem kaj bom s tem”,
čeprav je v resnici ponavadi razlog “ker nočem investirat vanjo”.

Če te do konca tega zapisa še vedno ne prepričam, da se naložba v dobro celostno grafično podobo splača, potem ti bom zaupala tudi nekaj trikov, kako priti poceni okoli. To pa ne spremeni dejstva, da jo potrebuješ.

Celostno grafično podobo si predstavljaj enakovredno kot svoj poslovni načrt, poslovno strategijo, finančni načrt, razvoj produkta, analizo trga in ostale ključne elemente za uspešen biznis. CGP namreč predstavlja temelje, na katerih se lahko vsi prej našteti elementi zgradijo in postanejo prepoznavni. Skozi celovitost, konsistenco in stabilnost vizualne predstavitve znamke si te bo potencialni (in redni) kupec zapomnil in naslednjič prepoznal. Vsem je jasno, kakšen močen vpliv ima marketing na naše potrošniške odločitve. Zakaj misliš, da za tvoj brand ta pravila in vodila do uspešnosti (večje prodaje, prepoznavnosti itd.) ne obstajajo?

In če se zanašaš na ustni prenos dobre vesti o kvaliteti tvojega dela – velikokrat to ni dovolj. Ne govorim samo za digitalno pismene in ne samo zaradi porasta trženja s pomočjo tehnologije, družbenih medijev, spletnih oglasov itd. Word of mouth ima svoje meje in omejen doseg, poleg tega veliko pogojuje tudi potreba. Če svoji kolegici povem, da sem bila zadnjič na res odlični uri joge, še ne pomeni, da ona sama čuti potrebo po jogi in da bo tja tudi zares šla. Zato je pomembno, da ljudem ob trženju počasi, a vztrajno, pronicamo v spomin s pomočjo dobre prakse, dobrih rešitev, kvalitetnih zgodb in seveda, s pomočjo dobre celostne grafične podobe.

CGP identiteta podjetja

Zakaj je celostna grafična podoba pomembna?

 

Prvič

Osebnost

S pomočjo CGPja lahko izraziš osebnost znamke, njen “vibe”, “feel”. S pomočjo nje se lahko še dodatno približaš svoji ciljni skupini in njenemu pojmovanju estetike. S pomočjo CGPja lahko hitro izraziš vizijo znamke in njeno sporočilo.

Drugič

Konsistenca

To sem omenila že parkrat, zato ne bom izgubljala besed. Ko imaš znamko, naj bo tvoje želja, da je koherentna. Ne pa da se spreminja glede na tvoje razpoloženje in potrebe.

Tretjič

Razlikovanje in prepoznavnost

Če misliš, da je tvoj produkt nekaj res posebnega, eden in edini, prvi in zadnji, se motiš. Žal. Če pa je tvoja ideja res genijalna, jo bodo na Kitajskem kaj hitro replicirali. Zato je toliko pomembneje, da izstopaš in si močan na vizualnem nivoju. Predstavljaj si vse produkte svoje vrste na polici v trgovini. Kakovost in vsebina je pri vseh tam-tam. Kar jih loči že na prvi pogled, je videz.

Četrtič

Brand awareness

Na večih mestih, kot se pojavljaš, več ljudi bo vedelo zate. In tvoj produkt/storitev. Če se pojavljaš na večih mestih, pa je zate pomembno, da te različne implementacije ljudje vseeno povežejo med sabo. Le na ta način bo večkrat videno tvorilo tudi trajen spomin. Primer lahko vidimo na sebi. Ko pridemo v nek prostor, nas bodo določeni ljudje prepoznali, ker so nas že večkrat videli. Mogoče imeli kakšno interakcijo z nami. Ista stvar se zgodi z znamko, le da skozi različne elemente (letak, dopisni list, plakat, online banner, spletna stran, …, skratka stvari, ki jih določa CGP).

Petič

Zvestoba

Dobra celostna grafična podoba pomaga pri gradnji zvestobe pri kupcih in vzbujanju zaupanja v znamko. Rekla bom samo še: Apple. Jasno?

 


 

Okej okej. Želim investirati v celostno grafično podobo.

Kaj vse vključuje in kaj točno potrebujem?

 

Potrebe vsakega podjetja, vsake storitve in vsak znamke, se močno razlikujejo med seboj. Preden se z oblikovalcem začneš dogovarjat za izdelavo, dobro razčisti sam/a pri sebi, kaj potrebuješ, na kakšnih medijih želiš svoj biznis tržiti ter v kakšnih oblikah. Veliko je odvisno tudi od tega, ali gre za fizično ali neotipljivo digitalno zadevo. Ali se s strankami srečuješ v živo? Na kakšen način svoj izdelek ali storitev predaš?

Logotip

Več izvedenk logotipa – barvna (ki se lahko deli na kompleksno in poenostavljeno), sivinska, črna, bela. Logotip je lahko kombinirano znakovni in tipografski, lahko pa deluje tudi samostojno samo kot tipografski ali samo znakovni.

Barvna shema

Ključne barve dovoljene za uporabo na elementih.

Tipografija

Predpisi za uporabo tipografije v povezavi z znamko.

Dodatni CGP materiali
  • vizitke,
  • žig,
  • dopisni list in kuverta,
  • račun,
  • mapa,
  • vodni žig,
  • stojnica,
  • panoji,
  • polepitev vozil,
  • majica,
  • digitalna pasica,
  • oglasni banner,
  • katalog,
  • letak,
  • brošura,
  • promocijska tabla,
  • elektronski podpis,
  • zastava itd.

Seznam bi bil lahko neskončen. Začetni podjetniki velikokrat rečejo “ah, pa saj tega še ne potrebujem”, toda, ali ni milijonkrat bolje imeti vse materiale v celoti pripravljene in jih anto zgolj vsebinsko prilagoditi v trenutku ko se jih potrebuje? Oblikovanje vsakega individualnega elementa prinese samo dodatne stroške in ponavadi vzame več časa, kakor če so urejeni enkrat in za vselej. Tako se izogneš tudi morebitnim odstopanjem in nepotrebnim razlikam, ki bi spodkopavale celovitost tvoje znamke.

Kaj pa spletno mesto?

Tukaj bom izkoristila trenutek in poudarila, da je oblikovanje spletnega mesta zelo kompleksna naloga, ki bo zahtevala še vsaj enkrat toliko finančnega vložka kakor vzpostavitev celostne grafične podobe. Vsekakor se splača pri istem izvajalcu vložiti tudi v oblikovanje spletne strani, vendar je to popolnoma ločen, bolj kompleksen projekt, kakor pa CGP. Če bo spletna stran sestavni del CGPja, potem se obvezno pred začetkom izvedbe prepričaj, ali bo oblikovalec spletno mesto zgolj oblikoval (web design, vizualna podoba brez funkcionalnosti, ki služi kot vodilo za programerja), ali tudi razvil (web development, torej programiranje). V vsakem primeru gre za dve ločeni stvari. Z nekaj truda lahko narediš spletno stran tudi sam/a, vendar se v tem primeru drži oblikovalčevih CGP vodil.

CGP celostna grafična podoba

Končni rezultat

Oblikovalec bo na podlagi zahtevanih elementov zate pripravil CGP priročnik z natančno opisanimi vodili po CGPju. Vključeval naj bi vsa pravila uporabe in postavitve grafičnih elementov, prikazal napačno uporabo in predstavljal osnovo za pripravo vseh potrebnih elementov v prihodnosti. Prednost izdelave CGPja je tudi, da če se v prihodnosti odločiš za sodelovanje z drugim oblikovalcem, novemu oblikovalcu samo predaš obstoječi priročnik in tako je nadaljevanje dela mnogo cenejše, hitrejše in enostavnejše za vse. Na spletu je en kup primerov, ki ti lahko orišejo, kaj lahko pričakuješ.

Problem. Ne glede na vse,

je CGP zate še vedno prevelika naložba?

Razumem, da morda kot podjetnik na začetku nimaš dovolj sredstev za profesionalno izdelano celostno grafično podobo. In žal mi je, če mi te ni uspelo prepričati, da je bolje vanjo investirati čim prej, kot pa se tepsti po glavi par let kasneje, ko boš moral/a celoten brand awareness graditi od začetka. Na dolgi rok je filozofija “saj bo počakalo” lahko škodljiva in razmišljanje, da želimo prihraniti čas, denar in voljo, nas bo vodilo v kasnejšo izgubo še več časa, denarja in volje. Če res ne gre, investiraj vsaj v dober logotip.

Rešitev seveda, če ti finance ne privoščijo, da se zadeve lotiš sam/a. Če imaš nekaj oblikovalske žilice in predznanja, potem ne bi smel biti problem. Vsekakor najcenejša opcija. Če tega nimaš, potem obstajajo strani, kjer lahko za majhen denar outsourceaš oblikovanje (npr. Fiverr, Upwork, DesignCrowd itd.). Pri tem naj te opozorim, da bo verjetno rezultat zelo generičen, površinski in podoben še 100 drugim obstoječim. Žal se za 20 € nihče ne bo poglobil v to, kar želiš z znamko izraziti. In tretja alternativa – prosi kolega. Ali pa nekoga, ki se šele uči. Ali pa brata. V vsakem primeru lahko prihraniš, vendar se zavedaj, da v vsakem primeru verjetno podcenjuješ tudi njegovo delo. Iskreno sem proti tovrstnemu “izkoriščanju”, sploh od ljudi, katere bi morali po vsej moralni logiki, plačati pošteno. Zato, v primeru, da se za kakšno tovrstno uslugo dogovoriš, opravljeno delo tudi spoštuj. Vseeno tudi pri tej alternativi tvegaš, da končni rezultat ne bo profesionalen ali zadovoljiv.

Dober primer uspešnega brandinga

Tokrat bom uporabila čisto svež primer, ki mi je padel v oči in če bereš ta prispevek okoli časa, ko sem ga spisala, boš verjetno lahko tudi sam/a spremljala, kako se bo brand razvijal. Konec leta 2017 me je izredno pozitivno presenetila nova znamka naravne kozmetike na trgu – Madres. Kot oblikovalki mi je takoj padla oči na podlagi čudovite, preproste in čiste grafične podobe, ki je hkrati moderna in timeless. Dobro, pustimo dejstvo, da je embalaža biorazgradljiva, delno reciklirana in med drugim z uporabo odpadnih delov citrusov, koruze, kave, … To so sami dodatni plusi ob katerih imam nasmešek do ušes, toda čisto objektivno gledano, znamka ne bi mogla štartati bolje. Začetek z nekaterimi teaserji na družbenih omrežjih, ki ustvarijo velika pričakovanja in zanimanje za do potankosti dodelane produkte. Komaj čakam, da se brand razvije!


 

Hey you, kot vedno znova se ti iskreno zahvaljujem za branje. Upam, da ti pride prav, sploh če se lotevaš lastnega biznisa. Če imaš kakšno željo, o čem naj pišem naslednjič, pusti komentar ali pa mi piši. 🙂

The post Celostna grafična podoba: se splača? appeared first on Mashanator.

]]>