Zakaj ne oblikujem več spletnih strani, ampak …

Včasih se zalotim, da je moja profesionalna samozavest tako močna, da se je kar ustrašim. Prav korak nazaj moram narediti, se prizemljiti in se spomniti, da sem v vsem skupaj šele par let. In da konec koncev še malo pred tem sploh nisem vedela, kaj bi v življenju počela. Potem pridejo določene izkušnje, določena dela, določene pohvale in napredki, s katerimi zrasteš in se ob bok postaviš malo bolj uveljavljenim kreativcem na lokalnem trgu. In občutek je super.

V zadnjem letu se je zame spremenilo praktično vse. Od tega, da sem odkrila lepoto dela s tujim trgom, kjer je kljub nasičenosti trga s kreativci mogoče živeti v sožitju in si pomagati, pa do tega, da sem našla svojo nišo. In na vse to razmišljanje me je napeljalo brskanje po starem disku, kjer sem naletela na leto in pol star konceptni mockup spletne strani (slika spodaj), ki se ni nikoli realizirala.

Ko sem zagledala to, sem bila iskreno šokirana. V mojem spominu je bila zasnova vizualno za vsaj 40% boljša. Pa ne, da je slaba, niti slučajno, le moji možgani očitno spletno estetiko po takšnem času dojemajo drugače. Če bi danes oblikovala isto stvar, bi jo oblikovala popolnoma drugače. Presunilo me je predvsem spoznanje, koliko sem se v tem enem letu in pol naučila. Večino tega časa sem namreč preživela kot UX/UI oblikovalka, pri čemer sem se večino stvari naučila sama, tekom dela in učenja ob delu. Spoznanje UX-a (oblikovanja in načrtovanja uporabniške izkušnje) je bilo zame popolno razsvetljenje. Dolgo sem se namreč počutila, kot da v praktičnem, izvedbenem oblikovanju nisem dovolj dobra. Vedno je nekaj zmanjkalo, ne glede na količino prakse. Že res, da sem perfekcionist, ampak tudi objektivno znam pogledati na svoje delo. In res je vedno nekaj manjkalo. Dolgo sem se spraševala, s čim naj zapolnim to praznino v svojem znanju in končnih izdelkih. Rešitev sem našla v UX-u.

Stvar je v tem, da uporabniške izkušnje do tiste točke pravzaprav nisem najbolje razumela. Na faksu smo imeli en predmet, kjer smo se teoretičnih osnov na hitro dotaknili, ampak niti slučajno nisem dobila vpogleda v razsežnosti in globino, ki jo to področje nosi. Naposled sem se v UX-u našla zaradi svoje osebnosti. Sem izredno empatična oseba, občutljiva na okolico in intenzivno doživljam ne samo svoje življenje, temveč tudi izkušnje drugih. Kdo bi si mislil, da bom lahko nekoč svoje osebnostne “kikse”, kot sta projeciranje čustev drugih in hipersenzibilnost (ki jih zdaj vidim kot pluse), udejanila v karieri in tam izkoristila njihov potencial! Noro.

In tako se je začelo moja nezavedna preobrazba v stratega. V stratega za brande, če sem natančna.

Želiš slišati resnico? Spletna mesta me ne veselijo več tako, kot so me eno leto nazaj. Tudi tista najbolj kreativna in svobodna ne, če imam možnost, da developer iz mojih idej uresniči vse sanje. Enostavno to ni več to. Ne vem točno, kaj se je zgodilo, ampak tekom tega leta sem ob delu začela podzavestno delati čedalje več projektov, kjer je bil osnova brand identity, oziroma celostna grafična podoba. In ob tem sem sama pri sebi opazila, da pravzaprav naročnikom vedno dam veliko, veliko, veliko več, kot pa tisti znesek na računu za izdelavo spletnega mesta. Najbolj me je osrečil projekt Floating Island, kjer mi je ekipa prepustila popolno svobodo, zaradi katere smo skupaj prišli celo do ideje za ime (kar ni bilo v planu, prav tako kot ne na računu), zgodbo za imenom, celotno rdečo nit znamke in iz tega razvili vizualno podobo z dušo. Zahvaljujoč temu projektu sem se ustavila in si rekla … wow. To je to, kar si želim početi. Načrtovati in razvijati znamke od začetka, ter jih preoblikovati, ko se na trgu izgubijo v konkurenci.

Ne govorim samo o celostni grafični podobi, govorim o storitvi, ki preraste vizualno identiteto znamke. Pri strategiji znamk gre za usklajevanje poslovnih ciljev s potrebami ciljne skupine znamke. Znamkam pomagam razbrati težave, ki jim onemogočajo doseganje poslovnih ali osebnih ciljev, nato pa poiskati oprijemljive rešitve za njih in jih skozi proces reševanja voditi (ali pripeljati). Včasih to pomeni nova celostna grafična podoba. Drugič pa strateški načrt razvoja prodajnih kanalov.

Če na hitro povzamem,

podjetjem pomagam razumeti,
da je dobra znamka več kot lep logotip.

V nekem trenutku sodelovanja z ekipo Floating Island sem se zavedla, koliko dodane vrednosti v sebi nosim, koliko multidisciplinarnega znanja imam in ga ne znam zapakirati v nekaj konkretnega … Dojela sem, da me strateško razmišljanje, analitični pristop, načrtovanje, pregled nad celo sliko, usmerjevanje ekip in pomoč pri reševanju njihovih problemov, ki so večji od oprijemljivih spletnih strani, logotipov in drugih vizualnih elementov … to je tisto, kar me zares osrečuje.

Naslov tega zapisa

je na nek način clickbait.

Na drug način pa ne. Res, s koncem jeseni se nameravam 100% posvetiti in 100% osredotočiti na strateško delo, operativo pa prepustiti drugim. To pomeni, da v trenutku, ko bom z naročniki prišla do zaključka, da potrebujejo (novo) spletno stran, ne bom stala za izvedbo, temveč jo bom prepustila in zaupala resničnim strokovnjakom (ki bi delo opravili še bolje od mene) in tako naročnika kot izvedbenika skozi delo vodila.

Moj cilj je na ta način:

• Delati to, v čemer sem dobra
• Pri tem prepustiti ostalo delo tistim, ki so v ostalih rečeh še boljši
• In tako pripeljati zgodbe znamk do najboljših možnih rezultatov

Čaka me še vsebinska sprememba opisa mojih ponujenih storitev, ampak v grobem ti lahko povem, da me od zdaj naprej lahko kontaktiraš za strateški razvoj znamk in podjetij. Tukaj mislim na definicijo znamke v smislu njene filozofije, tona, ciljne skupine, njenih potreb in želj, ter definiranje načrta za doseganje poslovnih ciljev (pa naj bo to oblikovno, marketinško ali poslovno usmerjeno). S tem zapisom in par animacijami pa se na nek način poslavljam od področja dela, ki je zapolnjeval večino mojega urnika zadnje leto.

Evo. Čin na novo poslovno poglavje.

Full on brand strategy.