Maša Mazi Masha Mazi

Storytelling, creativity and mindfullness.


Kreativno podjetniški newsletter

Prijavi se spodaj in prejmi še več vsebin, ki so veliko bolj usmerjene v kreativo in podjetništvo.

Prosim, počakaj trenutek

Hvala za prijavo! Ne pozabi potrditi potrditvenega emaila.

Kaj je dobro in kaj slabo oblikovanje?

Hej! Če spremljaš moj Instagram, potem veš, da zadnje leto vsake toliko objavim kakšno embalažo, plakat, letak, oziroma karkoli, kjer je poudarek na vizualnem oblikovanju, in te vprašam, da ga ovrednotiš z 👌 ali 👎. Najprej bi se ti rada iskreno zahvalila za sodelovanje v mojem majhnem osebnem eksperimentu, namen katerega je bil, da sestavim točno to objavo z rezultati, ki jo pišem zdaj. Uživaj v branju o tem, kako je pravzaprav sploh smiselno vrednotiti dizajn in kaj se lahko naučimo iz tega eksperimenta.

V prvem delu te objave bomo šli skozi nekaj najbolj zanimivih rezultatov in jih analizirali. Pri nekaterih se bomo vprašali zakaj je prišlo do takšnega rezultata, in pri drugih, kako bi se lahko rezultat dokaj hitro spremenil. Če te zanima celoten eksperiment, ki ga na Instagramu imenujem kar Design Wars, so vse objave shranjene tukaj.

Pa začnimo.

Gin Monologue

Fructal

Oblikovanje: Žare Kerin, Futura DDB

Ogledi objave: 1307
Skupno število sodelujočih: 237

👌 0 %

👎 0 %

Zakaj so rezultati zanimivi? Ta embalaža je bila absolutna zmagovalka vseh glasovanj, s samo 2% glasovanj za slabo oblikovanje (skupno 4 glasovi) in še izmed njih se je takrat mogoče kdo zmotil ob kliku. Kartonasti tulec je nevsakdanja izbira kot embalaža pijače, ljudi pa je verjetno pritegnil tudi čist videz, detajli, ter nasploh lepo zaokrožena vizualna rešitev, ki celovito odraža “vibe” izdelka.

Sunwarrior kolagen

Ogledi objave: 1337
Skupno število sodelujočih: 201

👌 0 %

👎 0 %

Zakaj so rezultati zanimivi? Ta embalaža je bila prva, za katero sem bila presenečena nad tako velikim slabim odzivom. Pravzaprav se je v trenutku, ko sem ga opazila, odločila, da bo na to temo potrebno pripraviti oširnejši prispevek, ki ga bereš tukaj. Gre namreč za dejstvo, da embalaža iz oblikovnega vidika ni slaba – objektivno gledano, in sem prepričana, da bi bilo razmerje obratno, če bi jo postavili v konkurenčni kontekst.

Kaj je šlo narobe?
  • Kontekst fotografije. Moje noge niso ravno najboljša prodajna kulisa.
  • Konvencionalno oblikovanje embalaže. Vsaka vrsta produktov ima svoje trende in stil, v okviru katerih se ponavadi prodajalci gibljejo. Stvar ni samo v tem, da so ti trendi preverjeni, pač pa zato, da smo si ljudje o embalaži določene vrste produktov ustvarili sliko in razvili neke vrste univerzalni konsenz glede tega, kakšna naj bi bila dobra embalaža za to vrsto produkta. Če tako pobrskaš med vsemi izdelki, ki smo jih imeli na ocenjevanju v Design Wars seriji, ta embalaža zares ni nič posebnega. In ja, verjamem, dandanes je tovrstni slog nekoliko passe. A vendar – če pogledamo njihovo konkurenco na trgu, če bi ga videli na polici, kako bi deloval? Problem je bil kontekst. V objemu “dobrih” dizajnov na Instagram storyjih res ne zgleda najbolje. na polici, pa verjetno malo drugače.
  • Tehnično vrednotenje. Če embalažo pogledamo iz zelo objektivnega, tehničnega vidika, je izdelana odlično. Linija je poenotena z znamko, je prepoznavna, vsebina je jasno specificirana in opisana, besedilo je izvrstno hierarhično razporejeno, barve so žive, … Problem je, da je bil dizajn ocenjevan subjektivno, in v je všeč – ni všeč enostavno ne zajemamo tehničnega aspekta.
  • Branding/marketinška perspektiva. Kot rečeno, če bi ta dizajn vrednotili iz vidika brandinga in marketinga, je oblikovanje embalaže izvrstno. Prepoznavno, izstopajoče, udarno, in ko jo pogledamo, v sekundi vemo, da je to Sunwarrior. Seveda pa tudi tega aspekta v ocenjevanju je všeč – ni všeč velikokrat ne upoštevamo.

Življenje je lepo

Center aktivnosti Fužine

Oblikovanje: Ljudje
Ilustracije: CAF
Ogledi objave:
1303
Skupno število sodelujočih: 313

👌 0 %

👎 0 %

Zakaj so rezultati zanimivi? Pri tem plakatu sem se odločila narediti eksperiment. Na prvem glasovanju plakat ni bil postavljen v noben kontekst, publika ga je ocenjevala na prvo oko. In povsem razumljivo je, da večini ljudi navidez otroške ilustracije niso ravno najbolj logičen, kaj šele estetsko privlačen marketinški material za na plakat. Po ocenjevanju tega plakata sem opisala kontekst projekta z besedami: “Grafike v seriji teh plakatov so delo upokojencev, ki niso nikoli bili poklicni oblikovalci. Njihova naloga je bila ustvariti motiv, ki zanje predstavlja lepo življenje.” Sledilo je ponovno glasovanje.

Ogledi objave: 1252
Skupno število sodelujočih: 325

👌 0 %

👎 0 %

Ko je oblikovni izdelek postavljen v kontekst, in ko mu dodamo zgodbo, ozadje, namen – takrat ga vidimo in vrednotimo v popolnoma drugačni luči. Oblikovane izdelke lahko ocenjujemo popolnoma subjektivno, ali pa se odločimo pogledati širše. Zakaj je izdelek tak kot je? Kakšno je sporočilo? Kje je nastalo? Kaj je namen tega videza, kakšno je sporočilo v ozadju, kakšno funkcijo ima?

GoDaddy

Oblikovanje: Koto Studio
Ogledi objave:
982
Skupno število sodelujočih: 261

👌 0 %

👎 0 %

Zakaj so rezultati zanimivi? Redesigni logotipov in celostnih grafičnih podob so tečna zadeva, saj predstavljamo novo podobo ljudem, ki so bili tako ali drugače čustveno navezani na staro podobo, pa čeprav je nova lahko 100x boljša. Ravno zato velikokrat prenove niso sprejete najbolje, a je popolnoma razumljivo, da se bo nostalgija polegla in v večini primerov se uporabniki relativno hitro prilagodijo novemu videzu, ter ga vzamejo za svojega. Ko sem videla tole prenovo na družabnih omrežjih, so bili odzivi precej negativni. Kritiki ponavadi primerjajo staro/novo, tokrat pa so se vsi seveda strinjali s tem, da je nova rešitev občuten premik na boljše, in to jim je dalo svobodo, da pokritizirajo novo podobo samostojno. Brali smo lahko o komentarjih o amaterskem oblikovanju, o nejasni simboliki, o preveliko podobnosti z AirBnB-jem itd., namesto o prenovi sami. Med glasovanjem na Instagramu pa je bilo dobro razvidno da so glasovalci vrednotili kontekst primerjave, in ne kontekst samostojnega logotipa. Glede na trende glasovanj si drznem ugibati, da bi veliko več ljudi stisnilo 👎. Zanimivo bi bilo videti tudi, kakšen odziv prejme novi logotip izoliran od stare različice. Kot zanimivost – GoDaddy je izdelal stran posvečeno samo predstavitvi novi identiteti znamke in če te zanima, kako te stvari izgledajo na res profesionalnem in celovitem nivoju, te vabim, da malo poscrollaš skozi.

JR CzK 2020-2021

Center za kreativnost

Oblikovanje: Pikto
Ogledi objave:
1022
Skupno število sodelujočih: 249

👌 0 %

👎 0 %

Indigo festival

Muzej in galerije mesta Ljubljane

Oblikovanje: Ajdin Bašić
Ogledi objave:
1419
Skupno število sodelujočih: 306

👌 0 %

👎 0 %

MENT 2020

Kino Šiška

Oblikovanje: studio Multipraktik, studio Kruh
Ogledi objave:
1046
Skupno število sodelujočih: 350

👌 0 %

👎 0 %

Kaj je šlo narobe pri zadnjih 3 dizajnih?
  • Slog. Avantgarda je zelo specifičen oblikovalski slog, ki je nekaterim všeč, drugim ne. Tako kot sorodne nišne oblikovalske smeri. Tako kot nekaterim so všeč licorice bonboni, drugim ne, pa enim koriander ja, drugim ne.
  • Ciljna skupina. Ko izdelujemo vizualni material, se moramo dobro zavedati, kdo je naša ciljna skupina in kakšna smer estetike je blizu njim, oziroma na kakšno reagirajo. Obiskovalci Indigo festivala so kulturniki, umetniki, kreativci in drugi ustvarjalci, ljubitelji alternative. Za trenutek se postavi v njihove čevlje. Verjetno bi te takšen plakat pritegnil, mar ne? Enako velja za ostale primere. Ko pa postavimo takšen dizajn na ocenjevanje ljudem, ki v veliki večini morda ne pripadajo ciljnim skupinam festivala, je popolnoma normalno, da večini na prvo oko ne bo všeč, ker enostavno ni their cup of tea. Še ena logična posledica subjektivnega ocenjevana vizualnih sporočil. Če bi ocenjevalca postavili pred ocenjevanje s kriteriji, ki upoštevajo ciljno skupino, trende v niši itd., bi bili rezultati sigurno drugačni.

BIO 26

MAO

Oblikovanje: Ljudje
Ogledi objave:
1238
Skupno število sodelujočih: 213

👌 0 %

👎 0 %

Zakaj so rezultati zanimivi? Celostna grafična podoba in rešitev za podobo na temo “skupno znanje” projekta BIO 26 je prejela veliko nagrado na 9. bienalu slovenskega oblikovanja Brumen, a se v glasovanje ni izšlo podobi v prid.

Kaj je šlo narobe?
  • Okolica. Definitivno smo lahko prepričani o tem, da vizualni materiali na ocenjevanju dobijo mnogo boljše ocene, če so postavljeni v nevtralno, na oko prijetno okolico, tukaj pa umestitev plakata v prostor, na soncu, plakatu ne dela največje usluge.
  • Pomanjkanje konteksta. Prepričana sem, da bi, če bi ga mimoidoči razumel in poznal, plakati dobili boljše ocene. Tako pa je malokdo vedel, da so plakati pravzaprav infografike/grafi, ki prikazujejo določene zanimive statistične podatke. Kateri podatki to so, je na plakatu zapisano z izredno majhnim besedilom. Ker so plakati umeščeni v odprt prostor, kjer jih mimoidoči požiramo z očmi v nekaj sekundah in se redko ustavimo, da bi jim namenili pozornost, ni čudno, da večina ljudi tega ne ve in na plakatu vidi zgolj like, ki likovno gledano nimajo nekega smisla.

Gelateria MU

Ogledi objave: 1088
Skupno število sodelujočih: 249

👌 0 %

👎 0 %

Zakaj so rezultati zanimivi? Kot lahko vidiš na sliki spodaj, je gelateria Mu pravzaprav večja italijanska znamka, ki ima prav fino pobrandiran interier in vse materiale. Kravica je sicer idejno posrečena (in večina, ki jim je bil dizajn všeč, je verjetno bil všeč bolj koncept kot pa oblikovna rešitev), a iz oblikovalskega vidika pa logotip znamke ni ravno najboljši. Postavi to oblikovno rešitev še na navaden list papirja in to obesi na neurejene poslovne prostore, in rezultati prav gotovo ne bodo najboljši, pa čeprav bojo lahko ti isti ljudje ob pogledu na interier ob odprtju popolnoma navdušeni.

500 kenijskih šilingov

Ogledi objave: 1044
Skupno število sodelujočih: 259

👌 0 %

👎 0 %

Zakaj so rezultati zanimivi? Že ves čas govorimo o kontekstu in tukaj se to pokaže veliko bolje kot pri plakatih. Bankovce imamo v rokah skoraj vsak dan, dobro poznamo motive na njih in posledično lahko zelo hitro ovrednotimo videz bankovca kot predmeta. Za razliko od embalaže kolagena tudi razumemo, da imajo bankovci svoj poseben videz, in se glede tega univerzalnega konsenza sploh ne sprašujemo. Logično je, da bankovec zgleda, kot zgleda. In če primerjamo kenijskega z večino, je res videti odlično. Ni čudno, da so bili rezultati tukaj tako fantastični.

Žiriranje za nagrado Netko 2020

Začetek leta 2020 sem imela čast, da se priključim oblikovalski žiriji za nagrado Netko, za katero se potegujejo nova ali prenovljena slovenska spletna mesta v vsakem letu. Žiriranje je krasno sovpadalo z mojim Instagram eksperimentom in seveda sem si želela izkusiti tudi drugo plat, kjer je od tebe kot od žiranta zahtevano in pričakovano, da boš lahko spletna mesta ocenjeval kar se da objektivno in strokovno iz večih kriterijev.

Žirija se je delila v tri sklope: uporabniška izkušnja in grafična izvedba, tehnična dovršenost in pa vsebinska zasnova. Znotraj skupine žirije za uporabniško izkušnjo (v nadaljevanju UX) in grafično izvedbo, smo si zastavili več kriterijev, na podlagi katerih smo ocenjevali vsako prijavljeno spletno mesto.

Biti žirant za nagrado je popolnoma drugačna stvar, kot vrednotiti oblikovanje, ki ga vidimo v vlogi vsakdanjega človeka, ki opravlja nakupe, se sprehaja skozi mesto, gleda TV, ali pobere pošto iz nabiralnika. Kot žirant se v fazi ocenjevanja popolnoma osredotočiš na objektivno plat vrednotenja in svoje subjektivno mnenje poskušaš postaviti na stranski tir. Seveda smo le ljudje in subjektivno vrednotenje bo vedno v neki meri prisotno. Kdaj in v kakšni meri, verjetno sami zase težko rečemo, saj gre za podzavestne procese, ki jih težko razumemo, kaj šele ozavestimo.

Tako bi verjetno kot navadni smrtnik ob tem, ko naletim na določeno spletno mesto, lahko o njem mislila nekaj popolnoma drugega, kot pa tekom ocenjevanja za nagrado. V vlogi žiranta vrednotenje vidiš blazno resno. Pozoren si na kontekst, zgodbo, prebereš dokumentacijo in pozorno opazuješ, kako se prijava povezuje z dejanskim spletnim mestom, vsak gumb pozorno poklikaš, preveriš interakcije, odzivnost, in vse ostale stvari, do katerih sicer ne bi nikdar bili tako zelo strogi.

Zaradi te izkušnje lahko zdaj tudi veliko bolje razumem, da kot ocenjevalci dizajnov na Instagram storyjih, ne bomo nikoli žirantje. V nekaj sekundah, ki jih namenimo opazovanju motiva na zaslonu, se bomo odločili, ali nam je nekaj všeč ali ne. Redkokdo se bo poglobil v ozadje motiva, redkokdo bo naredil raziskavo za njim in tudi v resničnem življenju je tako. Ljudje, ki se z vizualnimi sporočili ali oblikovanjem ne ukvarjajo profesionalno, bodo redkokdaj začutili potrebo, da bodo analizirali embalažo novega izdelka v trgovini. In tako kot na ekranu, se bodo brezbrižno sprehodili mimo plakata na cesti, ki ga bodo ovrednotili v nekaj sekundah. Enako, kot na ekranu.

Kar me pripelje do vprašanja:

Za koga pravzaprav oblikujemo?

Vprašanje se nanaša predvsem na plakate, ki jih vidimo javno razstavljene vsepovsod okoli nas. Vsakič, ko vidim kakšen plakat, ki ni najbolj “komercialen” ali narejen za širše množice, se vprašam, kolikšen odstotek mimoidočih je pravzaprav ciljna skupina sporočila tega plakata? Če primerjamo na primer avantgardne plakate prikazane zgoraj, in to projeciramo na umestitev sredi mesta, si lahko mislimo, da z večino mimoidočih ta plakat ne ustvari dobrega stika. Zanimivo bi bilo vedeti, ali se tisti majhen delež ciljne skupine, ki jim je plakat tudi vizualno všeč in se dejansko povežejo s sporočilom in umestitvijo, tudi odzove na sporočilo. Kakšen je ROI dobrega plakata? Je investicija v umestitev sploh smiselna? Ali bi bilo morda bolje in ceneje aktivirati izredno specifično targetirano spletno oglaševanje? Ali pa je mogoče umestitev nekonvencionalnih vizualnih sporočil narejeno zanalašč, z namenom vzbujanja pozornosti, pa četudi od večine negativne? Kot vidiš, lahko o tem debata teče in teče.

Kaj je torej pomembno, ko pripravljamo vizualne elemente?

  • Stil. Razumeti moramo, s kakšno estetiko se identificiramo, in ta slog konsistentno prenašati skozi vse kanale. Četudi naš slog morda ne bo všeč vsem, je važno, da nas naše ciljne skupine vidijo enovito.
  • Ciljna skupina. Kdo so, kje se nahajajo, kaj si mislijo o naših vizualnih materialih in kje jih z njimi dosegamo, na katerih stičnih točkah?
  • Kontekst. Ja, že ves čas govorimo o njem, a vendarle je najpomembnejši. Preden naše vizualno sporočilo kamorkoli umestimo, se moramo vprašati, kaj ga bo obkrožalo, kakšna je tam atmosfera in kaj je cilj te umestitve. Če želimo samo ozaveščati ljudi o naši znamki, je seveda smiselen zakup prostora za plakat sredi mesta. Če pa želimo doseči več naše ciljne skupine in prodati več kart za dogodek, ima trženje preko spleta veliko več smisla. Pa če pogledamo še primer embalaže – kje bo izdelek umeščen? Če bo nakup možen zgolj preko spleta, poskrbimo za najboljšo možno fotografijo izdelka. Če bo postavljen na polico, lahko razmislimo, kako bo izstopal in se ločeval od ostalih.
  • Subjektivnost. Če je nekaj všeč nam osebno, še ne pomeni, da bo všeč tudi naši ciljni publiki. Zato je toliko bolj pomembno, da s svojo publiko komuniciramo, da zbiramo povratne informacije, in da tudi vizualne rešitve preizkušamo s prototipi, anketami, itd. Napačne oblikovalske rešitve so lahko drage. 😉

Kaj je pomembno, ko vrednotimo vizualne elemente?

  • Kontekst. Tukaj je na prvem mestu. Če boš še kdaj sodeloval_a pri mojih Instagram design Wars igrah, potem najprej poglej okolico, kamor je predmet ocenjevanja umeščen. Je fotografija profesionalna? Je ozadje moteče? Ga okolica naredi manj privlačnega? Vse te vidike poskusi ozavestiti in jih eliminirati.
  • Konkurenca. Pomisli na sorodne izdelke v tej niši. Kako so videti? Ali je ta stil oblikovanja tipičen za to kategorijo? Kaj počnejo drugi?
  • Ciljna skupina. Tudi če ti nisi ciljna skupina, se poskusi identificirati s ciljno publiko znamke, ki jo ocenjuješ. Kdo so? Kako razmišljajo? Kaj iščejo? Kaj je všeč njim (in ne tebi)?
  • Subjektivno mnenje. Morda si človek, ki so mu bolj všeč minimalistične stvari. Morda pa človek, ki prisega na barok. Nič od tega ni napačno. Pomembno je le, da se zavedaš svojih dispozicij in nagnjenj pri ocenjevanju. Vedno poglej dizajn še iz drugega zornega kota. Kakšen je iz tehničnega vidika? Kakšen je izbor barv? Se besedilo jasno bere? Je sporočilo jasno napisano?
  • Namen. Ocenjevani izdelek ocenjuj tudi glede na njegov namen. Embalaža iz Hoferja bo sigurno veliko bolj živih barv, polna elementov, slik, velikih besedil, … saj so police tam polne in prodaja bazira na impulzivnih nakupih. Med tem pa v butični trgovinici z dizajnerskimi izdelki po 10-kratni ceni lahko pričakujemo veliko prostora na policah, kjer lahko do izraza pride še tako prefinjen in izčiščen izdelek. Vedno torej pomisli, kam ta izdelek spada? In ali je za ta namen oblikovan efektivno?

Ali potemtakem obstaja slabo oblikovanje?

Dobro oblikovanje je vedno lahko tudi slabo v nekem drugem kontekstu, z drugačno umestitvijo, ali v očeh človeka, ki mu to oblikovanje ni namenjeno. In tudi slabo oblikovanje je lahko dobro v obratnih razmerah (samo poglej recimo Top Shop reklame, na neki generaciji delujejo izvrstno!). Seveda pa obstaja tudi slabo oblikovanje, ki je slabo v vseh okoliščinah, in to je takrat, ko oblikovanje ne rešuje nobenega problema, ko ne komunicira z nikomur (ali celo nič), ali pa ko slaba izvedba dobre ideje naredi več škode kot koristi.

Oglej si še preostala glasovanja


 

Hvala za branje! Upam, da si dobila kakšen nov vpogled v oblikovanje okoli sebe, in da te morda ta objava navduši, da vizualna sporočila okoli sebe sprejemaš bolj preudarno. Prosim, povej mi, kaj pa si ti misliš o napisanem? Imaš kakšno res posebno mnenje o kakšnem od dizajnov, ki smo jih pregledali? Vesela bom tvojega komentarja!

Če želiš ostati na tekočem in prebirati še več takšnih zapisov, se nujno prijavi na kreativno podjetniški newsletter.

Lepo bodi!

Post A Comment

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.