Maša Mazi Masha Mazi

Storytelling, creativity and mindfullness.


Kreativno podjetniški newsletter

Prijavi se spodaj in prejmi še več vsebin, ki so veliko bolj usmerjene v kreativo in podjetništvo.

Prosim, počakaj trenutek

Hvala za prijavo! Ne pozabi potrditi potrditvenega emaila.

Instagram stream

Oblikuj zdrav mindset za 2020

Pravzaprav se ta zapis nanaša na zelo splošno področje našega življenja in ni vezan na koledarsko novo leto, vendar v duhu menjave koledarja na steni verjamem, da ti ta zapis lahko pride še posebej prav zdaj, ko čutimo pritiske o zastavljanju zaobljub iz vseh strani.

Zakaj je zdrav mindset pomemben?

Opazujem, kaj ljudje zapisujejo v svojih objavah in govorijo v svojih prazničnih videih, kjer naslavljajo svoje ambicije in drzne zaobljube za prihodnje leto. In si mislim: »Ni čudno, da smo tako zafrustrirani!« Če imajo ljudje, ki jih radi spremljamo in so nam v vzor, izredno visoka pričakovanja do sebe, jih bomo imeli tudi mi. Kot da že ni dovolj, da smo v povprečju današnje dobe že tako ali tako prestrogi do samih sebe.

Iskreno si želim, da bi več ljudi govorilo o tem, kako pomembno je ob načrtovanju leta biti zmeren, nežen in sočuten do samega sebe. Kako pomembno je biti prizemljen in realističen, hkrati pa ohranjati iskrico v očeh in motivacijski motor v stalnem, ne preveč potrošnem pogonu. Le tako nas ob nedoseganju nadrealističnih ciljev naš neuspeh ne potolče in le tako se lahko veselimo tudi ob najmanjših zmagah, naše življenje pa bazira na rasti in učenju.

Kakšen mindset moramo torej (vz)gojiti?

Miselnost začetnika

Z miselnostjo začetnika me je seznanilo nekaj branja o zen budizmu. Njihov koncept imenovan shaoshin, beginner’s mind, nas uči odprtosti in radovednosti do novih stvari, ter hkratnega osvobajanja od pričakovanj. Ko se osvobodimo pričakovanj, se osvobodimo tudi razočaraj in ne ustvarimo prostora za frustracije, ki bi nas lahko preplavile ob neuspehu. Filozofija govori o tem, da naj bi tudi napredni učenec v svoji stroki vedno ohranjal um začetnika, in se tako uspešno učil vedno novih stvari.

Če to prenesemo na novoletne cilje, zaobljube ali namere, kakorkoli temu že rečeš, lahko pričakujemo, da se bomo s tako miselnostjo svojih ciljev lotili kot izzivov in priložnosti za rast. V vsakem novem mejniku bomo videli uspeh in se hkrati z radovednostjo, celo neke vrste igrivostjo, spraševali, kaj je lahko naslednji korak. Zavedati se moramo, da so naši cilji cilji z razlogom. Če bi jih dosegli tako enostavno, kot nam je samoumevno na primer naše dihanje, to ne bi bil več cilj.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Mind-Body Health & Wellness (@chopracenter) on

Miselna naravnanost k rasti

Growth mindset je termin, ki je v zadnjih nekaj letih preplavil socialna omrežja, ki je središče startup kulture kadra in ki ga naši karierni ter poslovni junaki redno umeščajo v svoje LinkedIn navdihujoče objave. Growth mindset je nasprotje fiksiranega mindseta, in v nasprotju z njim dopušča miselnost, da se naš intelekt in talent lahko razvijata skozi vajo in vztrajanje. Tudi tukaj se dotaknemo področja rasti in učenja.

S tako razvitim mišljenjem bomo svoje delo lahko ovrednotili bolj objektivno in manj pritiskali nase. Ob ovirah bomo poiskali drugo strategijo. Ob negativni kritiki našega dela bomo sprejeli svoje šibkosti in se vprašali, kaj lahko spremenimo. In ko bomo videli uspešnejše od sebe, se bomo vprašali, kako so to naredili in se skušali iz njihovega pristopa učiti. Ne bomo kar tako obupali ob prvem kiksu, do sebe bomo strpni, drugi nas bodo navdihovali in vedno bomo verjeli v nove možnosti.

Ko si zastavljamo cilje za novo leto in spremljamo napredek k njihovemu napredku, s takšno miselnostjo vidimo cilje kot še ne dosežene namesto nedosežene. Vidiš razliko? Poleg tega razbijemo večje cilje na manjše korake, ki nas do ciljev vodijo, in vsak korak jemljemo kot ravno tako pomembne, kot je pomemben končni cilj. Prednost dajemo potovanju, ne cilju, kakorkoli klišejsko se to sliši.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Teachers Pay Teachers (@teacherspayteachers) on

1 trenutek – 1 stvar

Multitasking je toksična vrlina, ki so jo moji generaciji v otroštvu starejši predstavili kot pozitivno lastnost posameznika. S časom se je izkazalo, da je multitasking celo škodljiv za človeka in v vsakem primeru manj efektiven, kakor pa osredotočanje na eno stvar hkrati. Stres nas preplavi v trenutku, ko pomislimo, koliko stvari moramo narediti in občutimo nemoč, ko se zavemo, da v tistem trenutku vsega tega ne zmoremo. Tukaj pride v igro čuječnost – zmožnost, da se znamo vrniti v sedanji trenutek in preprosto smo s tistim, kar se tisti trenutek odvija.

Ko si zastavljaš cilje, pa tudi to-do liste in ostale stvari, jih razdrobi v manjše korake in se loti vsake posebej, vsake ob svojem času. Kot nakupovanje v trgovini. Imaš recept, ampak vseeno se boš pred začetkom kuhanja posvetil iskanju posamične sestavine v trgovine, vsake same, ker ne moreš zagrabiti vseh hkrati. Tako počni tudi s svojimi cilji. V enem od zapisov iz prejšnjih let, ko smo skupaj zastavljali cilje, sem razložila, da je fino imeti največ 1-3 večje cilje na kvartal (tromesečje) v letu. Že 3 je veliko. Ker ko si te velike cilje razdrobimo na sestavine, nas čaka ogromno majhnih korakov, trenutkov časa za njih pa ni neomejeno.

Koncept kompleksnosti življenja

Zavedati se moramo, da smo kompleksna bitja s kompleksnimi pričakovanji do samih sebe. In s še bolj kompleksnim življenjem, ki se odvija neodvisno od nas. Ogromno dejavnikov ne moremo nadzorovati, in čeprav v teoriji to vsi vemo, se velikokrat počutimo nemočne ob tej misli. Tudi sama se že leta ubadam s tem občutkom nemoči, ko pride do zunanjih dejavnikov. S časom sem spoznala, da mi to breme prav nič ne koristi, in se začela spogledovati s filozofijo, ki naše življenje gleda nadvse holistično. To pomeni, da enostavno sprejmemo življenje kot kompleksen in celovit proces, ki ga ne moremo nadzorovati in se znamo prepustiti toku. Kar hočem povedati je, da imamo lahko še tako odlično zastavljene cilje in postavljen sistem za sledenje ciljem, pa se vseeno lahko zgodi neka čisto X stvar na čisto X področju našega življenja, pa sploh ni nujno da negativna. Ja, lahko nas presenetijo težave z zdravjem, lahko se poruši kakšen odnos, lahko naredimo kakšen kiks, ampak lahko se pa tudi pojavi nova priložnost, lahko se skozi leto spremenijo naše prioritete, lahko razvijemo nova zanimanja in lahko da postanemo skozi rast čisto druge osebe. Življenje je celovit sistem in samo zato, ker se odvija, ne smemo dopustiti, da nas neobkljukan cilj na seznamu iz prejšnjega leta ne obremenjuje. Tudi iz tega razloga zagovarjam, da je pred zastavljanjem ciljev nujno potrebno poslavljanje od prejšnjega leta. Le tako lahko objektivno vidimo, da smo vendarle zrasli, da so se vendarle zgodile dobre, koristne stvari, da je bilo leto dobro, tudi če nismo dosegli vsega, kar smo si zadali.

Sočutje, sprejemanje in nežnost do samega sebe

Ne morem opisati, kako pomembno je to področje. Tudi to, kar bereš danes tukaj, je lahko za kakšno osebo in morda celo zate toksično. Lahko v tebi vzbuja občutke, da nikoli ne moreš doseči tega, da ne zmoreš, da ti ne bo šlo in da še nisi tam. Živimo v self-care dobi, ko naše police krasijo bogate zbirke knjig za samopomoč, ko ves čas beremo o mentalnem zdravju, o popolnih rutinah in ritualih, ki nam prinašajo notranji mir, osebno rast in celo čisto razsvetljenje. Biti bombardiran z vsemi temi slikami popolnoma prebujenih, samozavednih, samozdravljenjih in hkrati uspešnih ljudi, ustvarja pritisk na nas. Zato je toliko bolj pomembno, da delamo na področjih sočutja, sprejemanja in nežnosti do samih sebe še preden se lotimo raznih transcendenčnih podvigov.

Zavej se, da je tvoja pot samo tvoja in da si jo narekuješ samo ti, nihče drug. Ampak tudi samo ti njen potek sprejemaš, ga ozavestiš in vrednotiš. Ravno zato je pomembno, da znamo biti do sebe strpni in sočutni. Brez pomena je za novo leto sprejeti zaobljubo, da bomo meditirali vsak dan 10 minut, če pa ne poznamo (še) koristi meditacije in njenih efektov na nas samih. Brez pomena se je zavezati, da bomo prebrali 1 knjigo na mesec, če pa globoko v sebi ne čutimo ljubezni do branja in niti ne vemo, kaj sploh želimo brati. Namesto tega si lahko rečemo, da je naš cilj poskusiti z meditacijo, poskusiti par različnih pristopov in aplikacij, in videti, kaj nam ta praksa prinaša. Namesto tega je bolj smiselno imeti cilj v naslednjem mesecu samega sebe peljati na zmenek v knjigarno in brskati med policami, dokler ne najdemo nečesa, kar nas res pritegne. In če nas ne omreži meditacija, če nas ne omrežijo knjige – nič, ampak prav zares NIČ ni narobe. Morda ni pravi čas, morda to ni stvar zate, vsaj ne zdaj.

V zaobljube že dolgo ne verjamem več (imam podobno mnenje, kot ga je Nina orisala v svoji podcast epizodi o tem, zakaj novoletne zaobljube ne delujejo) in vidim, kako ljudi bremenijo, namesto da jih opolnomočijo. Verjamem pa v sisteme, kjer si lahko zastavimo majhne mikro cilje na poti do večjih in uživamo v dosežkih vsakega malega koraka. S takšnim mišljenjem nikoli ne naredimo napačnega koraka. Le korak v drugo smer, ki pa še vedno pomeni korak naprej in rast. In če se to zgodi, moramo nepredvideno situacijo sprejeti, jo ponotranjiti in nadaljevati naprej. Koledarsko leto nam ne bo nič zamerilo, če sredi leta ugotovimo, da nas bolj zanima nova destinacija, kakor pa stara.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Amyna Ftouni (@amynaftouni) on

Fokus na koristi in občutke

Če je naš novoletni cilj zaslužiti 30.000 € v naslednjem letu, nas bo cilj obremenjeval. Zdel se nam bo nedosegljiv, težek in srhljiv, in v naprej si bomo začeli projecirati neuspeh. Takšen tok se zgodi pri večini zaobljub. Namesto tega se lahko prizemljiš in se osredotočiš na koristi in občutke, ki bi ti jih ta cilj dosegel. Če uporabim primer s 30.000 €: čez eno leto bom finančno svobodna in samozavestna, ker lahko zaslužim več kot potrebujem za svoje preživetje in mi to omogoča udobno, lepo življenje. In ta občutek te bo motiviral, ne pa 30.000 € na kartici.

Živeti obilje

Miselnost obilja (abundance) je koncept, ki govori, da je vse kar potrebujemo že prisotno in nam na voljo. Nedolgo nazaj sem govorila o svojem odnosu do denarja in tam se je zgodilo podobno. V trenutku, ko sem spremenila svojo miselnost iz »nikoli nimam denarja« (izhajala sem iz pomanjkanja« v »denarja je vedno dovolj zame« (miselnost obilja), so se moje finančne težave končale. Nehala sem iskati pomanjkanje, nehala sem se nanj fokusirati, nehala sem razmišljati o vseh obremenjujočih stroških, pač pa jih enostavno sprejela za take kot so. Ko sem začela verjeti, da mi je denar vedno na voljo in ga lahko dobim, ko ga potrebujem, so se vse moje finančne težave končale. Verjetno sem tudi zaradi tega preskoka nehala zapravljati na nepotrebnih stvareh in čeprav zdaj delam manj ur tedensko, kot sem v času svojega finančnega dna, zaslužim več. Odnos je vse.

V osrčju pa miselnost o obilju ni tako ezoterična, kot se sliši. Pomeni le miselnost, skozi katero smo hvaležni, pozitivni in neombremenjeni z mnenjem drugih. Pomeni samozavest in vero vase ter svoje sposobnosti. Druga plat obilja je pomanjkanje in pomanjkanje hodi z roko v roki z anksioznostjo. Pa vsi vemo, kako slabo lahko anksioznost vpliva na naše doseganje ciljev, je tako? Z miselnostjo pomanjkanja se omejujemo, med tem ko z miselnostjo obilja te meje razbijemo.

Vzemimo dve osebi, ki imata v glavi enak cilj – najti novo službo v 1 mesecu. Ena oseba ima miselnost pomanjkanja, druga pa miselnost obilja. Oseba z miselnostjo pomanjkanja se bo ves čas obremenjevala z občutkom, da služb ni dovolj, da v njih ni dovolj denarja, da nima časa za menjavo itd. Doma partnerju jamra, da ne najde časa za pošiljanje prošenj, da služb ni in da jo neskončno skrbi, kako bo, če ne doseže tega cilja. V jedru te osebe se skriva strah, da za njih v svetu ni na voljo dovolj dobrega. Normalno, da bo izkušnja menjave službe za to osebo izredno stresna. Druga oseba si zvečer vzame čas in preveri odprta delovna mesta na portalih, ko ima čas posodobi življenjepis in ga pošlje na mesta, kjer se ji zdi, da bi lahko dobro delala in še naprej rasla. Razveseli se klica na razgovor in si že predstavlja, kakšno osvežitev bo nova služba prinesla v življenje. Na koncu lahko obe osebi dosežeta popolnoma enak cilj, ampak kateri osebi je bilo lažje in katera oseba je po enem mesecu bolj pomirjena sama s sabo?

miselnost obilja, obiljeVir: Megan Hallier

Zakon nevezanosti

Deepak Choprov zakon nevezanosti (law of detachment je po mojem mnenju veliko lepše razumljiv termin, ki se ne prevede najlepše). Če smo navezani na svoje cilje, svoje vizije in svoje sanje, potem neuspeh težko sprejmemo. Večina ljudi je močno navezanih na svoje ambicije in vsak odklon z zamišljene poti za njih predstavlja neuspeh. Zakon nevezanosti govori o zastavljanju ciljev, ki so zastavljeni zgolj z zamero, na njih pa nismo navezani. Namesto tega še vedno plujemo od točke A do točke B, a smo pri tem odprti za nove priložnosti in nove poti. Če ravnamo iz nenavezanosti namesto navezanosti, lahko ostajamo dlje časa nevtralni in stabilni, ne delujemo impulzivno, temveč počakamo, da se situacija razplete. Kontrolo spustimo in sprejmemo, da nad vsem nimamo nadzora. Če se neka situacija ne odvije tako, kot bi si želeli, se ne žremo, temveč jo spustimo in naredimo prostor za nove priložnosti.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Meditation & Mindfulness (@meditation_and_mindfulness) on

Še nekaj napotkov za bolj umirjen začetek leta brez pritiskov
  • Poslovi se od starega leta (tukaj so moji napotki o tem, kako to narediš)
  • Ko si zastavljaš svoje cilje, stresi »kaj pa če ne bo šlo«, »kaj pa če ne zmorem« in vse ostale kajpače-je iz svoje glave.
  • Odjavi se z newsletterjev, ki ti polnijo glavo in vzbujajo slabo vest ali negativen pritisk. Razen z mojega, z mojega se ne odjavi, ker dobiš ti in vsi ki se v januarju na novo prijavijo interaktivni PDF workbook za načrtovanje leta 2020. Malo je heca. Malo pa ne. 😊
  • Pobriši vse stare to-do sezname s svojega telefona.
  • Vrzi stran stare račune.
  • Pobriši neuporabne stvari na namizju svojega računalnika.
  • Odjavi se od vseh mesečnih naročnin, ki jih v resnici ne rabiš.
  • Stare dnevnike, planerje in zvezke pospravi, pripravi si nove.
  • Počisti omaro in doniraj stara oblačila.

 


 

Hvala ti za branje. Naj še enkrat omenim, da boste vsi, ki se na newsletter prijavite do konca januarja 2020, na email dobili svoj PDF načrtovalnik novega leta. Pri tem je ključno, da pred začetkom še enkrat prebereš tale zapis in se z novo perspektivo lotiš prizemljenega in sočutnega načrtovanja.

Želim ti obilo sreče, veselja, zdravja, ljubezni in uspehov v novem letu.