Maša Mazi Masha Mazi

Storytelling, creativity and mindfullness.


Kreativno podjetniški newsletter

Prijavi se spodaj in prejmi še več vsebin, ki so veliko bolj usmerjene v kreativo in podjetništvo.

Prosim, počakaj trenutek

Hvala za prijavo! Ne pozabi potrditi potrditvenega emaila.

Instagram stream

Prelomnica malega podjetnika: meja med operativo in vodenjem

Leadership je zame nova tema. Dokler delaš sam ali pa si v podrejenem položaju, o njem praktično ne razmišljaš. Potem pa se stvari obrnejo in kar naenkrat ugotoviš, da moraš prevzeti nekatere vajeti in kar je še huje – druge izpustiti. Opazila sem, da je za mnoge kreativce to nekaj najtežjega. Pravzaprav to ni čudno, ker nas precej operira iz ega. Bodisi po naravi, bodisi zaradi vzgoje, bodisi zaradi izobraževalnega sistema, družbe, službe, karkoli že je razlog. In ko pride trenutek, da bi moral en del svojih opravil zaupati nekomu drugemu, tega nočemo spustiti. »Kaj pa, če ne bo dovolj dobro?« »Kaj pa, če ne naredi tako dobro, kot bi jaz?« In podobne misli, ki izhajajo iz ega.

Been there. Skoraj eno leto sem prežvekovala misel o podizvajalcu. In vedno znova me je požrla trma. To me je vodilo v par krasnih (sarkazem) zank izgorelosti. Na srečo me je dovolj zgodaj izučilo, da je predaja dela in širjenje ekipe pravzaprav krasna stvar. Je pa prvi korak izjemno, izjemno težek.

Tega ne pišem samo za fellow kreativne podjetnike, pač pa za čisto vse podjetnike, ki stopicljajo med cono udobja in cono rasti. Ko pogledam svoje naročnike (ki so ponavadi small business ownerji in smo na nekako enakem leadership nivoju), vidim enak problem, le iz drugega konca. Vse hočejo narediti sami (eni pač hočejo znat vse, drugi ne zaupajo drugim, tretji šparajo) ali pa hočejo najti enega človeka, ki bo za njih naredil vse (ker lažje je zaupati in se opeči samo pri enemu, kot pa pri treh).

Par dni nazaj sem poslušala en dolg video z naslovom Scaling Up: How To Run A Successful Studio & Go From Freelance to Entrepreneur in v njem je bil na zelo plastičen način opisan primer podjetnika, ki ne raste in razloži, zakaj ne raste. Kot operativec delaš določen obseg stvari (npr. greš na fotkanje, fotkaš, retuširaš, popravki, izvažaš, pošlješ, izdaš račun), ko pa prerasteš v podjetnika (vodiš podjetje, si sales manager hkrati, skrbiš za lead generation, networkaš, delegiraš, skrbiš za acquisition, customer support in experience, business development …), imaš kar naenkrat še ene par vreč cementa na plečih več. In kaj naredimo? Rečemo si: »Ah, sej zmorem!« Potem pa se plaziš naprej in upaš, da dosežeš cilj, preden te teža pokoplje. Ali pa padajo druge žrtve (konkreten primer: tale blog, ki ni videl objave že okoli pol leta).

Stvar je v tem, da vsakič, ko na tej točki izbereš operativo namesto vodenja, ukradeš čas, ki bi bil potreben za vodenje. In brez vodenja ni rasti, ni podjetja, ni napredka, ni uspeha, ni podizvajalcev, ni večje prodaje, ni prepoznavnosti. Delavnik ima (vsaj uradno) še vedno samo 8 ur, mi pa v njih hočemo stlačit 8 ur operative in 8 ur vodenja.

Chris Do v zgoraj navedenem videu krasno prikaže, kako se ti neprimerljivo bolj splača nekoga najeti za operativo, kot pa da sam vztrajaš v njej in hkrati hlastaš po rasti. Plastičen primer. Delovna ura studia Atlas Authentica je vredna (recimo) 85 € – to je znesek, ki vključuje vse stroške, vse investicije in pa profit (ker brez profita itak, kaj se sploh gremo?). In vsakič, ko jaz rečem: »Ah, bom kar jaz naredila tale projekt, saj ni nič takega, šparamo, ne bom najela podizvajalca,« si ukradem razliko v znesku studijske urne postavke in urne postavke podizvajalca. Izberimo nekoga, ki je drag, recimo programerja z urno postavko 45 €. Vsako uro izgubljam 40 €. In ne samo to, še čas, ki bi ga lahko namenila za rast, prodajo, marketing, razvoj podjetja, razvoj kadra … Vse to izginja. Ker namesto mene tega za mojo firmo v tem trenutku ne more delat nihče drug.

Enako vidim pri naročnikih. Da bojo sami zrihtal Facebook oglaševanje, da bojo že sami postavili spletno stran, da bojo že sami vodili Instagram marketing. Ne me narobe razumet, do neke točke ne gre drugače. Ampak ko to točko prerasteš, pa nima smisla, da si sam za vse, ČE želiš rasti seveda. Poznam ogromno podjetnikov, ki so prišli do krasne točke v karieri, ampak ne želijo dlje od nje. Sami hendlajo operativo in vodenje, dobro služijo, nič jim ne manjka. In to je super.

Ne glede na to ali te privlači ta opcija ali opcija rasti v smislu širjenja podjetja, je pomembno samo to, da to opcijo udejanjaš, namesto da hodiš proti vetru.

No, to je bil moj mini TED talk, ki se je razlil iz glave na ekran in upam, da morda kaj rpemakne v tebi. Vesela bom vsake debate in dodatnega mnenja v komentarjih, ki se lahko nadaljuje tudi v skupini Kreativno podjetništvo.