Drage feministke, dovolj imam: Q&A #2

Drage moderne feministke … Dovolj imam. Dovolj imam tega, da mi že par mesecev očitate besede, ki sem jih morda okorno izbrala, da bi zapolnila omejitev besed dovoljenih na Instagramu. Dovolj imam, da zaradi njih mislite, da nisem ponosna, da sem ženska. Dovolj imam zmotnega mnenja, da mislim, da je vse v najlepšem redu. Ker ni. V tokratnem Q&A videu se dotaknem odnosov z ljudmi v svojem življenju, svoje ljubezni do okoljevarstva in pa zloglasnega feminizma.

Skoraj dva meseca nazaj sem na Instagramu objavila zapis, s katerim sem skušala povedati, da se mi način, s katerim ženske na zahodu danes opozarjajo na neenakopravnost, ne zdi primeren, ter da je v mnogih primerih njihov nekulturen aktivistični pristop pretiran. Moje sporočilo so nekatere punce vzele drugače, kakor pa je bilo mišljeno – kot da ne podpiram žensk; kot da govorim, da diskriminacija in neenakovrednost na delovnih mestih ne obstajata, da sta nasilje nad ženskami in spolno nadlegovanje zame neobstoječa problema, da je takšno in drugačno nasilje nad ženskami upravičeno, pa da sem nehvaležna za vse, kar danes imam – volilno pravico, pravico do izobraževanja, zdravstva et cetera et cetera. Žal mi je, če ste nekatere to tako razumele. Žal mi je tudi, da tega niste hotele razumeti po tem, ko sem vam nova in znova svoje stališče še enkrat hotela obrazložiti. 

Če si slučajno ena izmed tistih, ki je pogledala video, pa mi še vedno očita iste stvari, bom poskusila še enkrat. Vem, da določene stvari, kar se tiče zaposlitve in enakopravnosti spolov pri nas še vedno niso urejene. In prav se mi zdi, da opozarjamo na to. Vem, da se dogaja blatenje žensk, ki se odločijo za splav in prav se mi zdi, da je tudi nasprotna stran ravno tako glasna. Ampak tako je pri vseh stvareh, ne samo tukaj. Kjerkoli imaš anti-gibanja, so tudi pro. Vem, da se dogajajo spolne zlorabe žensk. Pa vem, da tudi moških. In če je kdo glasen glede tega, sem jaz.

Podpiram ženske. Milijon odstotno, znova in znova, dan za dnem. Kot sem rekla. Sem za empowering. Sem za enakopravnost. Nisem pa za bullshit.

Nisem pa za pretiravanje na mestih, kjer ni potrebno. Oblačenje v vagine, pa da shodi postanejo postavljaški egotrip karnevali, golo tekanje naokoli, nasilje, vsiljevanje svojih idej svojim otrokom, ki nato postanejo obrazi gibanja, poniževanje, zmerjanje in blatenje nasprotnega spola in vseh tistih, ki se za razliko od njih obnašajo civilizirano. To ni način. Sploh pa ne pri “borbah” žensk v prvorazrednih državah. Bi si mislila, da znamo biti bolj kulturne, spoštljive, sposobne se usmeriti proti sistemu s skupnimi močmi, namesto da izza ekranov ena drugo grdo gledamo.

In zakaj me nekatere grdo gledajo? Zato, ker je bilo bistvo mojega sporočila, da sem mnenja, da je ženskam v tretjem svetu mnogo huje, kot pa nam. Grda, grda Maša. V tistem momentu se je name vsul plaz obtožb. Kot da se sama ne zavedam problemov, s katerimi se morajo ženske soočati. Kot da to, da pravim, da je nekaterim huje, pomeni tudi, da pravim, da nam tukaj ni čisto nič hudega. Kot da nisem tega večkrat jasno in glasno poudarila. Želela sem povedati samo svoje mnenje – živalsko dretje na ulicah v DIY vagina kostumu s 3-letnim malčkom pod roko, ki nosi majico “my mom is a proud slut” za ozaveščanje o tem, da imamo ženske menstruacijo (no sh*t), se mi zdi necivilizirano, nespoštljivo do spola, nekulturno, nepremišljeno, ponižujoče in predvsem žalostno. Ker obstajajo drugi načini, da te problematike komuniciraš in širiš v svet. Ki te ne terjajo tvojega človeškega dostojanstva in osebnega ponosa. Ki ne mečejo slabe luči na vse nas.

Komentarje na zloglasni Instagram objavi sem onemogočila. Zakaj? Ne zato, ker ne bi hotela, da berete vseh 118 komentarjev ali pa ker kaj prikrivam, temveč zato, ker te debate na tisti objavi nočem nadaljevat. Povedala sem svoje in lepo, res lepo prosim, če lahko tukaj debato zaključimo. Če se še vedno ne strinjaš z mano in ne vidiš, kaj ti hočem povedati, potem se morava pač strinjati, da se ne strinjava. Nič ni narobe s tem. 🙂 Ampak iskreno in brez sramu povem, ne glede na to kako sebično to je: na nadaljnje nekulturne in žaljive provokacije se ne bom več odzvala.

Že tako ali tako sem nihala med tem, ali naj ta video sploh delim ali ne. Vem, da sem na določenih točkah pretirano razburjena. In na to nisem ponosna. Vseeno sem se odločila, da se razgalim še na ta način, ker sem edino tako takšna, kakršna hočem biti – 100 % iskrena. No need to hold it against me forever. Vsi imamo svoje trenutke šibkosti in trenutke, ko vemo, da bi lahko reagirali bolj mirno. Meni tokrat ni uspelo, triggerjev na moja čustva je bilo preveč. Delam na tem, obljubim. Do takrat pa si bom oprostila, da sem iz sebe spustila to, kar vidite v videu.

Disclaimer: draga bralka, ki si mi zastavila vprašanje, ki je sprožilo moj odziv. Vse kar povem, v resnici ne leti direktno nate. Nikakor ni bil to osebni napad. Moj odziv leti na čisto vse, ki so se takrat tako ali drugače vključili v debato in ker vem, da še vedno veliko ljudi “muči”, kar sem takrat povedala. Rada bi se ti zahvalila za tvoje vprašanje, ki me je prisililo, da tisto kontroverzno objavo razčistimo.

Ej, hvala ti za ogled! Če še nisi, poglej Q&A o moji karierni poti in mojih tetovažah iz prejšnjega tedna. Se vidimo pri 3. delu!