Borneo se je začel kot tipografski eksperiment načrtovanja modularne pisave. Modularna pisava je zahtevala od nas postavitev nekega modula, določitev spojev in pravil, s pomočjo katerih sestavljaš vsako črko posebej, in nato na podlagi zastavljenega oblikovati 26 črk. Moja zasnova mi je bila tako všeč, da sem se zanjo odločila še za izpitno nalogo, čeprav se je moral tam koncept nekoliko spremeniti. Module je bilo potrebno nekoliko razbiti, jih omehčati, spraviti na nivo konvencije in iz njih narediti vsesplošno uporabno črkovno vrsto, za katero lahko rečemo, da je rahlo “začinjena z gotico”.