Maša Mazi Masha Mazi

Storytelling, creativity and mindfullness.

Flickr Stream

Instagram stream

sreča

  • Joga: kako in zakaj začeti

    Če bi se pogovarjali še nekaj let nazaj, bi me slišali reči: “Jaz te joge sploh ne štekam.” In res je nisem. Moja ljubezen do joge se je razvila iz čiste nule in prišla do ravni, ko si brez nje ne predstavljam svojega življenja. In danes bom s tabo delila nekaj o svoji yogi poti, ne glede na to ali si prestrašenček, ki se z jogo samo na zeloooo daleč…

  • Kam sem izginila in zakaj sem te unfollowala

    V zadnjem času sem postala sebična. Ne vem sicer, zakaj ima sebičnost tako negativen prizvok, ker s temi besedami mislim sledeče: nehala sem se prekomerno obremenjevat z mnenjem drugih, prenehala vlagat energijo tja, kamor je ni treba in za sabo pustila ljudi, ki so za moj osebni razvoj postali toksični. Sebično ali ne, meni se to ne zdi nič slabega. Še ena stvar se je zgodila – na mojem ljubem…

  • Aktivno pasivne ovce

    “Fak ej, kakšno srečo maš ti,” in pa “joj, kok sm ti fouš,” so besede, ki jih v zadnjih letih precej pogosto slišim. In iz dneva v dan se trudim, da mi ne bi delale sivih las, pa mi vseeno jih. Na prvi pogled se v njih ne sliši nič slabega, ampak verjemi, da veš, ko je njihov izvor negativen. Iz mimike, tona, konteksta. Do živega mi pride neprivoščljivost, ki…

  • Učim se reči “ja”

    Ah. Priznam. Težko mi gre tole zadnje čase. Tisti, ki me berete na Instagramu, veste, da sem zadnje čase off. Enostavno ne gre. Ne morem. Malo sem skregana z Instagramom že tako ali tako, malo me daje eksistencialna kriza glede ljudi in vrednot. Ne glede na vse se počutim mnogo, mnogo bolje, kot sem se počutila pred tripom v Kazahstan. Ta trip me je rešil iz spirale, za katero se…

  • Instagram, kaj ti men delaš

    Zadnjič sem v Ljubljani na ulici videla določeno lokalno “influenserko”. Njena mama pridno škljocala s telefonom, bejba pa je iz sekunde v sekundo menjala najbolj narejene poze, kar si jih lahko zamisliš. Komaj sem čakala, da čez nekaj ur na njenem profilu pogledam, kako je turobni ulični kulisi s pomočjo zajetnega ščepca filtrov priredila zasanjano atmosfero, ki bo mlade punce navdihovala, da počnejo isto naslednjič, ko se v svojem #ootd…

  • Ko bom stara, bom imela grde tatuje

    Čisto iz firbca sem šla na med.over.net (I know, I know) brat bistroumne debate o tatujih in kako s staranjem postanejo grdi. Poleg tega, da mi je umrlo par možganskih celic, sem dobila tudi super navdih za pisanje tega zapisa en dan po svojem obisku 11. mednarodne tatu konvencije pri nas.
    Kdo to rabi gledat. Vtetoviraj si na rit, Ni bolj žalostnega kot videt neposrečeno skropucalo nekoga, ki je tetoviral, ko…

  • Samemu sebi si največja motivacija

    Starši so odprli portovca iz Lizbone (foto-kvazi potopis 1. in 2. del, če zamujaš) in ker ne nesem praktično nič alkohola, sem se cela dobre volje po par požirkih naključno srečala z nekoliko pozabljenim komadom na eni izmed svojih res, res starih playlist, ki me je butnil v stanje, ko sem sama sebi širokih oči rekla “damn, nekam sem pa prišla ane”. Med tem ko to pišem, me roka prijetno…

  • Anksioznost – kako živeti z njo: Q&A #3

    Voila, tretji del je zunaj. Vsakemu, ki me povpraša o svojih zadnjih podvigih z videom, povem, da je to to za vsaj eno leto. Sanjam Premierjev uporabniški vmesnik in rezanje posnetkov.
    Kakorkoli, ta objava bo nekoliko drugačna. In daljša. Prvi del bo sestavljen iz nekaj dodatnih informacij o anksioznosti, ki vas očitno precej zanima. Moja zgodba, premagovanje in soočanje, pa kako pomagati ljudem, za katere veš, da se z njo soočajo.…

  • Izgorelost: pot nazaj k sebi

    Za pisanje tega zapisa me je navdahnil slovenski podcast fellow oblikovalke Romine Kavčič Tandem z epizodo Je izgorelost posledica družbenih norm ali previsokih zahtev do sebe? In pa seveda lastna zgodba, ki me je zares presunila šele, ko sem par mesecev nazaj spoznala super dekle, ki je šlo skozi adrenalni zlom (shout out to you, veš kdo si in super si!). Takrat me je spreletelo, da, fak, to se dejansko lahko zgodi…

  • Jebeš okoljevarstvo!

    To je nekaj, kar bi me verjetno slišali reči še kakih 6 let nazaj. Danes pa sem neskončno hvaležna, da sem pretrpela nekaj serij menjav svoje kože in zrasla v osebo, ki danes to piše. To je prvi zapis v seriji mini esejev o mojih vrednotah in tokrat bom govorila o osvoji novonastali ljubezni (in vrednoti) – okoljevarstvu, bioetiki, okoljski psihologiji ter filozofiji in sorodnemu jazzu. Gre za področje, kjer…