Maša Mazi Masha Mazi

Storytelling, creativity and mindfullness.

Flickr Stream

Instagram stream

Joga: kako in zakaj začeti

Če bi se pogovarjali še nekaj let nazaj, bi me slišali reči: “Jaz te joge sploh ne štekam.” In res je nisem. Moja ljubezen do joge se je razvila iz čiste nule in prišla do ravni, ko si brez nje ne predstavljam svojega življenja. In danes bom s tabo delila nekaj o svoji yogi poti, ne glede na to ali si prestrašenček, ki se z jogo samo na zeloooo daleč spogleduje, ali pa je del tudi tvojega življenjskega stila. Btw, na dnu posta so odgovori na Instagram Q&A o jogi.

Kako sem se spoznala z jogo

Predstavljaj si živčno deloholično razvalino, ki najmanj 9 ur na dan preživi na natempiranem in stresnem delovnem mestu. To sem bila namreč jaz in tak življenjski stil me je najprej pripeljal do izgorelosti, kasneje pa do ponovne izgradnje same sebe, kar je vključevalo tudi vkomponiranje redne jogijske prakse v svoj urnik. Tako da si lahko predstavljaš, kako sem se počutila na yin (terapevtski) jogi, kjer sem se z jogo prvič srečala. Vsak položaj smo zadrževali po 5 minut ali več. Vmes sem morala pazit še na dihanje in sproščat mišice, med tem ko so mi po glavi bliskale skrbi glede službe in srce pumpalo zaradi vseh ostalih osebnih zadev. Čisto mučenje! Nikakor se nisem znala umiriti in niti se nisem trudila v tej smeri. Vse me je bolelo in poleg tega sem še komaj poslušala blebetanje o luninih vplivih in ženskih energijah. Na jogo sem hodila izključno zato, da sem vsaj 1x na teden počela nekaj (semi)fizičnega. Nič drugega.

Potem sem z yin jogo končala in se, for the sake of doing something with my body, vpisala na radža jogo pri Ani – Apsara joga in meditacija, kamor še zdaj, po treh semestrih, pridno hodim enkrat na teden. In kaj se je zgodilo na teh vodenih tečajih, je tisto, kar je pri moji zgodbi zares zanimivo.

Keep in mind, v tistem času še vedno delam na Porscheju. Vsak dan sem izmučena, psihično in fizično, ves čas bolehna in nezadovoljna sama s sabo. Poleg tega sem se vse življenje ukvarjala samo z dinamičnimi in eksplozivnimi športi, potem pa nekdo od mene pričakuje, naj nadzorujem dihanje, se osredotočim na tretje oko in se raztegujem v sila neprijetnih položajih? Halo?! Unheard of. Nisem zares uživala. Sanjarila sem o utežeh in hiphopu. Ne bom rekla, da sem trpela, ker nisem. Po jogi sem se domov vedno vračala bolj sproščeno kot kadarkoli sicer in včasih sem med meditacijo za nekaj minut celo tako sprostila svoj anksiozen paranoičen um, da sem odplavala v rahel spanec. Nisem imela občutka, da res kaj počnem zase, ampak sem se pa zrelaksirala za tisto uro in pol. In to je bilo v tistem času meni vredno zlata.

In kako je joga postala del mojega življenja

Med poletjem sem z delom v korpo svetu zavedno zaključila in sledilo je leto odkrivanja same sebe, spoznavanje freelance življenja in nasploh oblikovanja svojih okvirov svobode. Dolgo časa sem potrebovala za regeneracijo in da sem spet spoznala kdo sem, obnovila stare odnose, ki sem jih med intenzivnim delom zanemarila in se začela zopet iskati. Ko pristaneš v fazi osebne renovacije, se lahko zgodi marsikaj in mene je zaneslo v vode, za katere do takrat nisem bila najbolj dovzetna – tiste bolj spiritualne. Če me poznaš iz najstniških let, potem veš, da sem bila vedno strasten zagovornik znanosti in se posmehovala vsem stvarem, ki niso bile dokazljive s formulami, grafi in nasploh številkami. Tudi zame je bil šok, da sem kar naenkrat postala odprta za te stvari. In ko sem se odprla za njih, sem se odprla tudi za jogo.

Po tem shiftu sem se dejansko prepustila. Se tudi osredotočila na tretje oko, ko je bilo treba. Vizualizirala tekom meditacije. V mislih ponavljala mantre brez ciničnega mindchatterja v ozadju. In dejansko z zanimanjem začela brati gradivo o čakrah, ki smo ga pred vsako uro prejeli na email. In vse se je spremenilo. V jogi sem začela uživat. Položaji so postali asane. Dihanje ni bilo več nekaj, na kar sem pazila z muko, ampak je prišlo samo od sebe. Med jogijsko prakso nisem več premlevala 1001 irelavantne stvari (od količine hrane v hladilniku pa do položnic), ampak sem se odklopila, povezala sama s sabo in se vrnila v svoj center. Nisem se več obremenjevala s svojo gibčnostjo in napredkom zunaj sebe, nisem se obremenjevala nad tem, kaj si misli oseba na sosednji joga podlogi o mojih zmožnostih. Ko se je ura začela, sem se odklopila in bila samo jaz, podloga in glas vodečega. In ko se je zgodila ta preobrazba, enostavno nisem mogla, da ne bi jogijske prakse iz vodenih ur prenesla tudi k sebi domov.

Kako je videti moja jogijska praksa

Prakticiram radža jogo in kar me pri njej najbolj fascinira je, da je zaporedje asan, ki jih izvajam, bolj ali manj enako pri vsaki uri. Ampak kljub temu je čisto vsaka asana vedno drugačna, nikoli ni enaka. Odvisna je od razpoloženja, usmerjanja fokusa, energije, namena, dihanja in drugih stvari (mantre, mudre, …). Na zunaj morda moja praksa deluje enolično, vendar jo čisto vsak dan doživljam drugače. Kar se tiče časovnega izvajanja – na začetku sem obiskovala jogo samo na vodenih vadbah, torej 1x tedensko, trenutno pa jo poskušam delat 5x tedensko. Enostavno je postala del moje rutine, ki mi pomaga pri anksioznosti in splošnemu izboljšanju počutja, vitalnosti in mentalnega stanja, poleg tega pa je pri meni postala spiritualna praksa, prioriteta in enostavno način življenja. 4x na teden izhajam iz tega, kar sem se naučila iz vodenih vadb, 1x-2x na teden pa si privoščim “dan za afnanje”, ko se učim in vadim zahtevnejše položaje, čisto za dušo in fizično zadovoljstvo. Svojo prakso vedno začnem s kratko meditacijo, dihalnimi tehnikami, nadaljujem z zaporedjem asan in končam z meditacijo ter sproščanjem. Kar je najlepše pri samostojnem izvajanju prakse, je to, da čim osnove poznaš in ti joga postane domača, čisto po občutku gradiš svoje ure. Glede na potrebe in počutje jih dopolnjujem s pridobljenim znanjem, hitrim listanjem po knjigi ali googlanjem.

 

Joga za začetnike praksa

 

Zakaj začeti z jogo

Najraje bi te usmerila kar na stran tečaja, ki ga obiskujem (priporočam), kjer ti bo hitro jasno, kaj joga sploh je in kakšne prednosti imaš od nje. Jaz ti lahko samo zaupam, da me je pripeljala od osebe, ki se ni znala niti želela nikdar umiriti, v osebo, ki si zdaj zna vzeti čas zase, se poglobiti, prizemljiti in nadzorovati svoja čustva v situacijah, kjer prej za to ni bilo pogojev. Z jogo sem se naučila poglobiti in se soočati s potlačenimi stvarmi na nežen in sočuten način, brez da bi čustva vrela v meni in me še bolj uničila. Čuječnost, umirjenost in pozitiva so stvari, ki me po praksi preplavljajo še cel dan. Poleg tega bolje spim in opažam boljšo koncentracijo. Fleksibilnost, ravnotežje in moč pa dejansko postanejo obstranski bonusi, ko enkrat na jogo gledaš na več kot na zgolj fizično vadbo.

Kako z jogo začeti

Toplo priporočam, da začneš z obiskom vodene joge. Pa ne samo ene, večih. Večina studijev ponuja brezplačni prvi obisk, dokler pa se poletje še ne izteče imaš v naravi kar nekaj vodenih vadb. če se sprehodiš čez park Tivoli, lahko vidiš kar nekaj skupinic. 5. 9. lahko v Tivoli prideš na brezplačno joga uro pri Nini Gaspari, ravno zadnjič pa sem opazila, da tudi indijsko veleposlaništvo organizira brezplačne ure. In to sta samo dve opciji v Ljubljani. Nimaš izgovorov. Razlog, zakaj priporočam obiskovanje vodenih vadb je, da se z jogo spoznaš. Jogo bo redkokdo magično razumel že po prvi uri, ravno zato se splača obiskovati semestrske tečaje, kjer se spoznaš z vsemi aspekti joge. Poleg tega pridobiš osnove, s katerimi lahko jogijsko prakso brez strahu izvajaš sam_a doma. Sramežljivost ni izgovor – joga ni debatni krožek in osebni prostor je zelo spoštovan. Če ti ni do pogovora, ga ne rabiš imeti. Če ti ni do druženja, prav tako ne. Vedno ti bo zagotovljen varen prostor. Vodene ure svetujem tudi zato, ker te žal YouTube ne more popravljati pri asanah, med tem ko te tekom vadbe učitelj kadarkoli lahko usmeri in položaje prilagodi tvojim individualnim potrebam, poškodbam in omejitvam. In da sploh ne govorim o energiji, ki se na skupinskih urah ustvari. To je tista pika na i. In to prihaja iz ust ekstremnega introvertiranca.

Katera vrsta joga je zame?

Najtežje vprašanje in še enkrat bo moj odgovor, da to najlažje ugotoviš z obiskom različnih studijev, učiteljev in tipov ur joge. Vrst joge je več in ker vem, da je lahko za začetnike razlikovanje popolnoma overwhelming, ti bom razložila po domače. Trenutno izjemno popularna je vinyasa ali flow joga, kjer gre za jogo v gibanju, stalno premikanje iz položaja v položaj. Je fizično nekoliko bolj zahtevna in pri nas povečini mnogo manj spirtualna od ostalih, zato ti jo priporočam, če ob duhovnih zadevah rahlo cringeaš in si predvsem želiš izkoristiti fizične benefite joge. Drugi bolj razširjen tip joge je hatha joga, nekoliko bolj statična, osredotočena na energije, odlična za začetnike in fizično manj zmogljive. Hatha joga spada pod radža jogo, tisto tradicionalno, katero prakticiram jaz, in je osredotočena predvsem na um, kontemplacijo in notranji svet. Kundalini joga naj bi bila najbolj spiritualna in je pri nas nekoliko manj razširjena, zanjo je treba biti precej psihično in umsko pripravljen, predvsem pa že nekoliko napreden kar se tiče spiritualne plati joge. Potem pa poznamo še že prej omenjeno yin/terapevtsko jogo, ki je izredno počasna in umirjena, ter pa na primer ashtanga jogo, fizično najbolj naporno od vseh, kjer se izvaja točno določeno zaporedje gibov. Oh, in še danes izredno popularna bikram ali hot joga, ki se izvaja v ogrevanih prostorih in v nas izzove očitno stvar – švicanje. In ker je joga danes neizmerno popularna, so možnosti neskončne – joga na supu, aerial (v zraku s trakovi), joga obraza, akro, et cetera et cetera. Skratka, za vsakega nekaj.

Če spadaš med začetnike,

potem ti svetujem, da najprej ugotoviš predvsem, ali se nagibaš k hatha ali vinyasa jogi. Vprašaj se tudi, ali želiš izkusiti le fizično plat joge (prej vinyasa), ali se želiš poglobiti tudi v duhovno plat (hatha je odlično izhodišče). Preveri studije in učitelje – mnogi se namreč fokusirajo zgolj na fizični del, med tem ko imaš pri nas tudi strokovnjake, ki v jogo vidijo predvsem kot spiritualno prakso. Če te duhovni vidik ne zanima, ti priporočam vinyaso, bikram, aerial ali morda celo hatha jogo v kakšnem izmed fitnes centrov. Če te zanima tudi globlja plat, pa toplo priporočam hatho oziroma radžo za začetek, od koder potem lahko nadaljuješ s kundalini ali tantro.

Pogosti stereotipi pri jogi

Da, joga je odlična tudi za moške in nikakor ni zgolj ženska stvar. Ne, za jogo ne potrebuješ fancy 100 € vrednih pajkic. Jaz ponavadi na jogo hodim v trenirki in preveliki očetovi reklamni majici. Ne, za jogo ne rabiš nič dodatne kondicije, moči, fleksibilnosti in stabilnosti. Tvoje telo je dovolj za začetek. Ne, starostne omejitve ni. Ne, joga dandanes v zahodnem svetu ni več nujno spirtualna oblika rekreacije, prav nič ti ni treba verjeti v energije, vesolje, čakre in podobne stvari. Pri jogi te nihče ne obsoja. In ne, joga niso hude stoje, škorpijoni in most z nogo v zraku. Joga je proces, skozi katerega spoznavaš samega sebe in se povezuješ s svojim telesom. Napredek pride naravno.

Polagam ti na srce. Samo začni.

Joga Q&A

“kdaj si ti začutila jogo, tisto da si se našla notri in da nisi vzela tega samo kot navaden workout whatever, ker jaz se niti do navadnega workouta ne morem pripraviti, kaj šele da bi tole spiritualnost poskušala doseči. pač zdi se mi, da nisem taka oseba, a se mi sploh splača poskušati a je taka (če hočeš) negativna nastrojenost predpogoj za neuspeh?”

Kot sem napisala zgoraj, vse skupaj je trajalo nekje leto in pol. Dejansko moraš biti mentalno pripravljen in se odpret možnosti, da ti joga da nekaj več kot samo par kapelj švica in lahkoten občutek v glavi ob koncu. Če imaš dobrega učitelja/učiteljico, potem verjamem, da to pride na neki točki samo od sebe – ko si seveda tudi ti odprt_a za to. Jaz sem bila na istem kot ti. Ko je voditeljica na yin jogi začela govorit o meridianih in retrogradnih merkurjih sem znotraj sebe zavijala z očmi, ampak me to ni ustavilo. Enostavno sem preslišala, ker mi je fizično vadba zelo ustrezala. Tako da poskusi, zakaj pa ne. Sploh razne vinyasa vodene joge so zelo nespiritualne pri nas. 🙂 Nihče te ne sili v poduhovljeno plat in sigurno to ni pogoj za jogo, tako da se ne boj <3

Kako / s čim začeti, če si brez kondicije?

Za začetek joge ne potrebuješ prav nobene kondicije. Če te vseeno skrbi, pojdi na kakšen hatha class, so bolj umirjeni in skorajda ne zašvicaš. Čar joge je, da jo lahko popolnoma prilagodiš svojemu tempu, svojemu telesu in morebitnim omejitvam. Spet – svetujem, da greš za začetek na kakšen voden tečaj – boš dobila samozavest, osnove in še kondicijo <3 Joga je za vsakogar. Ko sem jaz prvič šla na vodeno hatha jogo, je zraven mene sedel 70 let star gospod, ki jogo dela vsak dan, pa je šel lepo počasi in v svojem tempu. Joga ni tekmovanje in res se ti nikamor ne mudi. Svoj tempo in notranji ritem, to se podpira!

Kako začeti? Vaje za začetnike?

Spet – sigurno vodeni sessioni. Poskusi jih več. Možnosti je neskončno. Tam boš dobila osnove, težko pa tem osnovam rečemo “vaje”, pri jogi gre za položaje v kombinaciji z enim kuuuupom stvari. Pozdrav soncu je ena taka stvar, ki jo skoraj vsi poznamo in jo lahko takoj začneš prakticirat.

Lep pozdrav! Kako si začela, ali priporočaš kakšen klub oz. tečaj, kjer se pravilno naučiš izvajati vaje? Hvala 🙂

Zgodbica o moji poti je zgoraj, sicer pa hvala za vprašanje. Jaz sem pri Apsari RES zadovoljna, paše točno temu, kar potrebujem in iščem v tem trenutku. Poleg tega je bivša olimpijska tekmovalka,  tako da ima ogromno znanja kar se tiče človeškega telesa in vadbe, kar fenomenalno zapakira skupaj s tradicionalno jogo. Osebno bi rada enkrat poskusila še pri Swami v Tara Yoga Centru. Na žalost je pri nas veliko takih, jaz jim rečem kar Instagram/YouTube jogijev, tudi med učitelji, ki to počnejo predvsem zato, ker je zdaj to trendy. Zato sem tudi skeptična pri online tečajih. En tak res tipičnih primerov zame osebno rdečih alarmov: strešica/downward dog, ena izmed osnovnih asan – na YT/IG velikokrat vidiš klišejske zagorele suhe blondinke v dragih pajkicah, ki ekstremno usločijo hrbet. To ni joga, to je nepoznavanje in nestrokovnost. Svetujem ti, da narediš malo researcha v svojem kraju, greš na kakšno brezplačno uro in se nato odločiš. Mogoče bom zdaj rahlo nefer ampak jaz veliko bolj zaupam malo bolj poduhovljenim, tradicionalno usmerjenim učiteljem, ki so mogoče konce od koder joga izvira s tem namenom že kdaj videli.

Komi cakam tole brat 🙂 a je obisk vodene joge 1x tedensko dovolj oz. sploh smiselen? (omejena s casom…)

JA! Ja ja ja in ja. 1x na teden je več kot dovolj, da si nabereš osnove in se spoznaš z jogo, pa še ker greš počasneje, se mi zdi, da se ti bolj usede v srce. Jaz zagovarjam, da en sam obisk nikoli ne bo dovolj. Ko si prvič, si totalno zmeden. Ko si drugič, že malo uživaš. Tretjič začneš razumet. In potem se šele odpre. Definitivno je vredno že samo 1x na teden – bolje to, kot pa da nekaj napol delaš preko YouTubea, sploh če osnov še nimaš.

A priporocas mogoce kaksen ebook? Iscem ampak nisem se nasla tapravega. Hvala <3!

Meni so fine od Swami Vivekananda, jih imaš tudi online. Pa sicer ni ebook ampak od Sabine Meško za mudre. Drugače pa moja učiteljica priporoča tole literaturo, mogoče ti kaj pomaga. 🙂 Asana Pranayama Mudra Bandha od Swami je menda fenomenalna.

One Comment

  • Eva

    Zivjo, hvala za deljenje tvoje izkusnje 🙂 Tudi sama opažam podobne učinke joge kot ti – predvsem pa umirjanje uma! Tudi jaz bi rada poudarila, da je zelo pomembno, kdo te uči. Moji trenutni učiteljici je joga life style, in to se čuti – v podajanju snovi, v koncentraciji, v individualnem pristopu do vsakogar… V nasprotju s preteklo uciteljico, ki je med urami brskala po telefonu! Tudi meni je joga sicer pomagala pri zdravju, prepricana sem, da sem (tudi) zaradi nje lazje sprejela tinitus (nenehno sumenje v usesih).
    Sama zelo priporocam Iyengar jogo – poudarek je na pravilnem, analiticnem in poglobljenem izvajanju asan, joga je umirjena, a hkrati zelo dinamicna. Tudi jaz res priporočam jogo 🙂

Post A Comment

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.