Maša Mazi Masha Mazi

Storytelling, creativity and mindfullness.

Flickr Stream

Instagram stream

Lifestyle

  • Skozi burnout, 2. – vztrajanje

    Prejšnjič sem pisala o tem, kako, kdaj in zakaj sem sprejela ter ozavestila, da se soočam z izgorelostjo. Ponovno v razmaku enega leta. Pojasnila sem svojo odločitev o odpovedi in prekinitvi mnogoterih projektov in čisto iskreno – padel mi je kamen od srca. Po nekaj tednih pa lahko rečem, da se je moje soočanje z izgorelostjo preoblikovalo v nekaj drugačnega. Morda še bolj intenzivnega.
    Spremenil se je moj odnos s trenutnimi…

  • Česa se nismo naučili v šoli, pa bi se morali

    Živjo. Moje ime je Nina. Stara sem 40 let. Sem piarovka in učiteljica joge. Zadnjih osem let sem sama svoja šefica. Svoja razmišljanja zapisujem pod #lovimravnotezje. Tako kot ti tudi jaz iščem stvari, ki me osrečujejo in izpopoljujejo. Tako kot ti iščem tisto iskrico v sebi, ki mi sporoča, da vse je ok. Iščem ravnotežje med delom in prostim časom, predvsem pa občutek, da lahko zaupam sebi in svojim sposobnostim.…

  • Vodič: okolju prijazen božič

    Že (pre)dolgo je odkar sem tukaj delila zapis s kontroverznim naslovom “Jebeš okoljevarstvo”, preko katerega sem oznanila svojo ljubezen do okoljevarstva in ga izpostavila kot enega izmed svojih vrednot. Še se vedno učim in delam majhne korake na poti k temu, da bi lahko nekoč živela z minimalno količino odpadka na račun svojega življenja, pri čemer kvaliteta ne bi nikakor trpela. Ena izmed stvari, ki me bolj boli, je opazovanje…

  • Andaluzija v objektivu, potopis

    Spet sem se uštela, po tem ko sem se zavezala, da se bom pa zdaj zares spet vrgla v bloganje. Moj Instagram sameva, enostavno se ne morem otresti grenkega priokusa družbenih omrežij, ne glede na to kaj naredim. Odkar sem vse ljudi odfollowala, je sicer nekoliko lažje, a še zmeraj me ustvarjanje vsebin za Instagram nič bolj ne pritegne. Faktorjev za mojo (ponovno, ups) odsotnost je več, morda bi izpostavila…

  • Joga: kako in zakaj začeti

    Če bi se pogovarjali še nekaj let nazaj, bi me slišali reči: “Jaz te joge sploh ne štekam.” In res je nisem. Moja ljubezen do joge se je razvila iz čiste nule in prišla do ravni, ko si brez nje ne predstavljam svojega življenja. In danes bom s tabo delila nekaj o svoji yogi poti, ne glede na to ali si prestrašenček, ki se z jogo samo na zeloooo daleč…

  • Astana (Kazahstan) – Dubaj centralne Azije

    Prvič v življenju imam hud jet lag. Dobra ura spanca v 10-minutnih blokih tekom dveh skupno 8-urnih letov ni kaj preveč pomagala. Vseeno sem noro vesela. Kot prvo zato, ker spet cenim sicer samoumevno živo zeleno barvo naše narave, pa modrino neba, svež zrak in pitno vodo, ozke ceste in majhne hiške. Kot drugo zato, ker so zadnji 3 tedni povsem presegli moja pričakovanja. In nisem si mislila, da bom…

  • Ko bom stara, bom imela grde tatuje

    Čisto iz firbca sem šla na med.over.net (I know, I know) brat bistroumne debate o tatujih in kako s staranjem postanejo grdi. Poleg tega, da mi je umrlo par možganskih celic, sem dobila tudi super navdih za pisanje tega zapisa en dan po svojem obisku 11. mednarodne tatu konvencije pri nas.
    Kdo to rabi gledat. Vtetoviraj si na rit, Ni bolj žalostnega kot videt neposrečeno skropucalo nekoga, ki je tetoviral, ko…

  • Jebeš okoljevarstvo!

    To je nekaj, kar bi me verjetno slišali reči še kakih 6 let nazaj. Danes pa sem neskončno hvaležna, da sem pretrpela nekaj serij menjav svoje kože in zrasla v osebo, ki danes to piše. To je prvi zapis v seriji mini esejev o mojih vrednotah in tokrat bom govorila o osvoji novonastali ljubezni (in vrednoti) – okoljevarstvu, bioetiki, okoljski psihologiji ter filozofiji in sorodnemu jazzu. Gre za področje, kjer…

  • Lizbona v objektivu, drugič

    Gledam, gledam in gledam fotke. Znova in znova. Utapljam se v prehodih iz modre v rumeno. Takoj bi šla nazaj. Lizbona je ukradla velik del mojega srca. Nisem pričakovala, da se bom tam počutila tako doma. In tudi do Lizbone še nisem bila v kraju, kjer bi lahko takoj rekla, da bi tam zlahka živela. No, v Lizboni vidim svoj drugi dom. Mogoče me enkrat na stara leta tam čaka…

  • Novo leto v Bohinju (foto)

    Letos lansko leto sva se odločila preživeti novo leto v čarobnem Bohinju. Ker nimava avta, se zelo redko odpraviva na izlet kam dlje od Ljubljane, zato novo leto leto za letom rada izkoristiva tako, da odideva nekam, kamor sicer ponavadi ne moreva. Oba sva v srcu hribouca (honestly jaz malo manj), zato je bil gorati svet logična rešitev. Kljub temu, da sta me na dan odhoda razveselila (mhm) trebušna viroza in…